Kislica lepša kožo

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / torek, 13. maj 2008 / 06:00

Z njo smo se seznanili že v ranem otroštvu. Ko so nas babice vodile po travnikih, smo jo prvič pokusili. Radi smo žvečili njena mlada, sočna in prijetno kiselkasta stebelca. V vročih dneh nas je prav spodobno osvežila. Naša ljuba kislica.

Kislic je kar nekaj vrst, ki jih med seboj težko razlikujemo. Povejmo nekaj o najbolj pogosti, navadni kislici (Rumex acetosa). Že Rimljani so jo poznali kot uporabno zelenjavo in zdravilno rastlino. Sebastian Kneipp je davno tega zapisal, da »kislica ni le dobro zdravilo, pač pa tudi izvrstna hrana za bolnike, ker čisti in popravlja kri«. Semena te ali one kislice so svoj čas veljala kot zdravilo pri obolenjih jeter, žolčnih poti, črevesja in kože. Tako v Aziji kot Evropi je vedno veljala za priljubljeno zelenjavo. Še danes obožujemo mlade liste navadne kislice, ki jih kuhamo in uživamo kot spomladansko zelenjavo ali presne dodajamo solatam.

Utrgajmo si kislico

Zelišče kislice nabiramo v času, ko cveti. Navadno jo posušimo in hranimo za pripravo poparka. Lahko pa uporabimo tudi sveže zelišče. Raste po travnikih po vsej državi, tako da ni vrag, da ne bi uspeli priti do te kisle zdravnice. Vsebuje obilo vitamina C, železa, flavonoidov, čreslovin, oksalno kislino, karotenoide, klorofil …

Za slabokrvne

Spomladi naj mlade liste uživajo slabokrvni ljudje, saj vsebujejo veliko organsko topnega železa. Tudi tisti, ki jim primanjkuje vitamina C, naj jih pridno uživajo. Z zmečkanimi listi si lahko tudi masiramo dlesni ali pa jih žvečimo. Kislica zavira razne vnetne procese na koži, zdravi rane, akne in lišaje. Ima to moč, da čisti, krepi, osvežuje in pomirja ves organizem, zunanje pa ga tudi polepša. Dobrodejen vpliv ima pri gripoznih obolenjih. Sveži sok se obnese za grgranje, izpiranje in mazanje obolelih mest. Semena kislice so sredstvo proti driski, lajšajo pa tudi bolečine v trebuhu. Korenine imajo odvajalni učinek. Ker kislica vsebuje velike količine oksalne kisline in kalijevega oksalata, z njeno uporabo ne smemo pretiravati. V zmernih količinah pa ne škodi.

Novejša dognanja

Dr. Katja Galle-Toplak v Zdravilnih rastlinah na Slovenskem piše, da v novejšem času poročajo o sekretolitičnem delovanju droge ter vplivu pri različnih vnetnih procesih. Uporaba droge je učinkovita pri vnetnih procesih dihalnih organov, kot so rinitis, sinusitis in bronhitis. Slabše dokumentirano je njeno diuretično učinkovanje, čeprav jo v ta namen veliko uporabljajo v ljudski medicini. Učinkovala naj bi tudi pri driskah in srbečih kožnih obolenjih.

Čaj in sok

Čaj iz kislice navadno pripravimo kot poparek: dve žlički posušenega zelišča prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati deset minut in precedimo. Pijemo po dve skodelici čaja na dan. Lahko ga uporabimo tudi zunanje: za umivanje in čiščenje kože pri srbenju in raznih vnetjih. Hrvaški fitoterapevt in homeopat Ivan Lesinger svetuje, da čaj pripravimo sledeče: eno žličko kislice namakamo dvanajst ur v dveh decilitrih hladne vode, nato pa jo še petnajst minut kuhamo. Pokrijemo, pustimo stati petnajst minut in končno precedimo. Pijemo po dve do tri skodelice čaja na dan proti trebušnim težavam, hemoroidom, kožnim lišajem in za uravnavanje menstruacije. Uživamo lahko tudi sok kislice: jemljemo dve do tri žlice svežega soka na dan z medom ali vinom. Kot obkladek ga lahko nanašamo na rane in obolela mesta na koži. Lahko ga pomešamo s kisom ali vinom ali v enem ali drugem namočimo liste kislice in s tem grgramo in izpiramo ustno votlino.