Spori zaradi humanitarne pomoči?

Občina Železniki mora v skladu z odločbo informacijske pooblaščenke vsakemu prosilcu omogočiti vpogled v zneske in prejemnike humanitarnih sredstev po lanski ujmi. Kot prva si bo podatke v ponedeljek ogledala odvetnica Marija Konjar.

Železniki - Odločba informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, ki je ugodila pritožbi odvetnice Marije Konjar iz Železnikov, ki je zahtevala vpogled v dokumente v zvezi s porabo sredstev humanitarne pomoči po lanskih poplavah, je v zadnjem času dvignila precej prahu. Ker so bila oškodovancem izplačila izvršena iz donacij, ki so z nakazilom v občinski proračun postala del javnih sredstev, morajo biti podatki o znesku in prejemnikih humanitarne pomoči javni in dostopni vsakomur, ki jih želi pogledati, je odločila pooblaščenka. Odločba določa, da je treba pri donatorjih prikriti osebne podatke (imena in priimke ter naslove) fizičnih oseb, pri prejemnikih pomoči pa morajo biti prikriti naslovi stalnega bivališča fizičnih oseb. Kot prva si bo podatke v ponedeljek dopoldne ogledala Konjarjeva, vpogled vanje pa mora občina po besedah župana Mihaela Prevca v roku 20 dni omogočiti tudi vsem ostalim morebitnim prosilcem.

»Nikomur nisem nevoščljiva!«

Konjarjeva v zahtevi za vpogled v dokumentacijo, ki se nanaša na razdeljevanje humanitarnih sredstev, navaja, da jo je veliko občanov opozorilo, da so prejeli izredno malo denarja, čeprav so imeli poplavljena stanovanja, obenem pa je bila škoda ocenjena na hitro in izjemno nizko. »Ne zanima me, koliko denarja je kdo dobil, nikomur nisem nevoščljiva! Tega ne delam zase. Zanima pa me, na podlagi česa so se posameznikom določali zneski humanitarnih sredstev in koliko nepravilnosti se je zgodilo pri razdeljevanju pomoči,« je povedala.

Pomoč med 300 in 16.000 evri

Župan Prevc je na drugi strani prepričan, da iz podatkov, ki jih po odločbi informacijske pooblaščenke lahko razkrijejo javnosti, Konjarjeva ne bo mogla ugotoviti ničesar. Humanitarno pomoč sta namreč po ujmi poleg občine zbirala in razdeljevala še Karitas in Rdeči križ. Skupaj so 310 gospodinjstvom v več fazah nakazali 1,4 milijona evrov, od tega največ Karitas – 673 tisoč evrov, občina je izplačala 571 tisoč evrov, Rdeči križ pa 172 tisoč evrov. Pomoč gospodinjstvom se je gibala med 300 in 15.915 evri. Občina lahko dovoli vpogled le v svoje podatke, ne pa tudi v podatke o prejemnikih humanitarnih sredstev Rdečega križa in Karitas, ki sta nekaterim oškodovancem v celoti nakazala odobreno pomoč. Podatki, ki bodo torej na vpogled javnosti, ne bodo dali celovite slike o tem, kdo so bili prejemniki pomoči in koliko denarja so dobili.

»Če bi Konjarjeva želela priti do kakšnih ugotovitev, bi torej morala imeti tudi vpogled v transakcijska računa Rdečega križa in Karitas ter podatke o oceni škode in sklepe o dodelitvi sredstev,« je prepričan župan, ki se ob tem sprašuje, zakaj je Konjarjeva pod drobnogled vzela prav razdeljevanje pomoči s strani občine, ne pa tudi na primer Karitas, ki je oškodovancem izplačala celo sto tisoč evrov pomoči več kot občina. »Razkritje nepopolnih podatkov lahko zato povzroči medsosedske spore,« se boji župan.

Prevc je znova poudaril, da so sredstva razdelili transparentno: »Nihče ni 'pobasal' denarja. Verjamem pa, da je kje lahko prišlo do nepravilnosti. Lahko je prišlo do subjektivnih ocen škode, ljudje so bili v dneh po poplavah v šoku in morda popisovalcem niti niso pokazali vsega. Verjamem, da je bil kdo razočaran, a glede na to, da so humanitarna sredstva še na voljo, se napako da odpraviti.«

Občina je po lanskih poplavah prejela več kot 2,6 milijona evrov donacij. Na splošni občinski humanitarni račun je po ujmi priteklo 1,8 milijona evrov; neporabljenih je še 1,3 milijona evrov, ki jih bodo namenili tudi za obnovo fasad. Na posebnem sklicu za zdravstveni dom se je zbralo pol milijona evrov, za obnovo družbenih objektov 150 tisoč evrov, za kulturni dom pa 63 tisoč evrov.