Pozimi nabira moči za poletje

Iztok Čop, ki z družino živi v Radovljici, je še vedno prvo ime našega veslaškega športa, po letošnji olimpijski sezoni pa si bo vzel leto počitka.

Čeprav je veslač Iztok Čop, ki bo letos junija upihnil 36 svečk na torti, po svoji zbirki odličij iz največjih tekmovanj daleč najboljši slovenski športnik, pa se zaveda, da je le trdo delo pot do novih uspehov. Letos si novega želi zlasti na olimpijskih igrah v Pekingu, ki bodo morda njegove zadnje.

Večina veslaških tekem je pomladi in poleti, vendar veslači tudi pozimi ne počivate?

»Tudi pozimi seveda ne počivamo, ampak treninge prilagajmo vremenu. Če so razmere ugodne, treniramo zunaj, na vodi, ogromno treningov pa imamo na veslaških trenažerjih. Zase lahko povem, da se težko motiviram za treninge v zaprtih prostorih, zato skušam čim več trenirati ali na smučeh ali na kolesu. Vendar pa v povprečju pozimi zagotovo treniram vsaj dve do tri ure na dan, saj si tako »napolnim baterije« za poletje.«

Je v letih, ko je sezona olimpijskih iger, tudi tempo priprav drugačen?

»Načeloma naj ne bi bil, vendar pa je olimpijska sezona tista, v kateri smo vsi še bolj osredotočeni na treninge, izostankov praktično ni. Nihče priprav noče prepuščati naključju, koncentracija je sigurno na višjem nivoju že preko zime. Vemo pač, da so rezultati prek poletja še kako odvisni od priprav na sezono in če te niso optimalne, poleti na tekmah zmanjka moči, zlasti pa se rado zalomi na najpomembnejših finalnih obračunih.«

Lani ste večkrat omenili, da boste po letošnjih olimpijskih igrah zaključili tekmovalno kariero. Se je čez zimo kaj spremenilo?

»Trenutno so moji tekmovalni načrti res postavljeni zgolj do konca letošnjih olimpijskih iger, nato pa sem se že odločil, da v vsakem primeru prekinem za eno sezono. Po petindvajsetih letih v veslanju in po več kot dvajsetih letih res trdega dela pač čutim, da rabim nekaj počitka. Poleg tega bi rad v življenju počel tudi kaj drugega in tega do sedaj časovno nisem zmogel … pa naj gre za posel v svojem podjetju z veslaško opremo in fitnes napravami ali pa za organizacijo veslaških kampov, česar bi se prav tako rad lotil. V tem času bom ugotovil, ali bom zdržal brez tekmovanj, saj je znano, da je ogromno veslačev želelo prekiniti kariero, pa enostavno niso zdržali brez tega ritma, ki smo ga pač vajeni.«