Delavski praznik

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Ob mednarodnem dnevu dela o zaposlenih, številu prostih dni, številu aktivnih oseb in zmanjšanju števila brezposelnih.

Kranj – Kakor se za mednarodni praznik dela spodobi, bomo zaposleni v četrtek in v petek praznovali in izkoristili dva od 14 dela prostih dni, ki jih imamo v Sloveniji. V svetu se 1. maj kot praznik dela praznuje od leta 1890 kot spomin na delavce in delavske proteste, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Chicagu, in kot simbol mednarodne delavske solidarnosti. Delavci so takrat postavili zahtevo po osemurnem delavniku, med protesti pa je prišlo tudi do spopada s policijo, v katerih je bilo več ljudi ubitih, pet delavcev pa so obsodili na smrt. Zanimivo je, da v Sloveniji praznik dela praznujemo šele od leta 1948.

Prosti dnevi

V Sloveniji imamo vsako leto 14 dela prostih dni, kar je enako kot na Hrvaškem in dan manj kot v Avstriji. V Italiji imajo 13, na Madžarskem pa 11 dela prostih dni. Zaposleni v Sloveniji pa imajo tudi pravico do dopusta v trajanju najmanj štirih tednov, povprečno pa velja, da lahko v Sloveniji zaposlena oseba izkoristi 25 dni dopusta na leto. Lani smo v Sloveniji povprečno opravili 40,4 ure na teden, moški nekoliko več, ženske pa manj. Bistvenih razlik med kmetijskimi, nekmetijskimi in storitvenimi dejavnostmi na področju opravljenih ur ni.

Zaposlenost

Sicer pa je vedno več Slovencev zaposlenih v storitvenih dejavnostih, saj je delež aktivnih oseb v tem sektorju že presegel polovico vseh zaposlenih. Največ je zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, sledijo zaposleni v trgovinski dejavnosti. Največ, dobrih 16odstotkov delovno aktivnih prebivalcev je zaposlenih v poklicni skupini tehniki in drugi strokovni delavci. Približno tretjina zaposlenih oseb opravlja izmensko delo, slaba polovica delovno aktivnega prebivalstva dela ob večerih in petina ponoči. Nočno delo je mnogo bolj značilno za moške.

Plače

Za svoje delo so ženske leta 2005 na mesec v povprečju prejele 1.132 evrov bruto plače, moški pa skoraj sedem odstotkov več oziroma 1.216 evrov. Največje razlike v plačah so med upravljavci strojev in naprav ter med industrijskimi izdelovalci in sestavljavci, kjer so ženske v povprečju dobile za četrtino bruto plače manj kot moški kolegi. Do velikih razlik v izplačanih mesečnih bruto plačah prihaja tudi med različno izobraženimi zaposlenimi osebami. Leta 2005 so osebe z nedokončano osnovno šolo v povprečju prejele nekaj manj kot 750 evrov, visoko izobražene pa skoraj trikrat več oziroma skoraj 2.150 evrov mesečno. Najvišje plače prejemajo zaposleni v osrednjeslovenski, najnižje pa v pomurski regiji. Razlika v povprečni bruto mesečni plači med obema regijama je konec leta 2007 znašala skoraj 450 evrov; v osrednjeslovenski regiji je bila 1.546 evrov, v pomurski pa 1.105 evrov.

Brezposelni

Število brezposelnih oseb se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo za dobrih 40odstotkov; leta 1997 je bilo v Sloveniji 72 tisoč anketno brezposelnih, deset let kasneje pa petdeset tisoč brezposelnih oseb. Od tega je v tem obdobju 15 tisoč manj moških in sedem tisoč manj brezposelnih žensk. Anketno brezposelni so tisti, ki so v zadnjih štirih tednih aktivno iskali delo in so v roku 14 dni tudi pripravljeni sprejeti delo. Podoben trend kažejo tudi podatki o številu registriranih brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje – njihovo število se je v zadnjih desetih letih prav tako zmanjšalo za dobrih 40 odstotkov, in sicer s 125 tisoč na 71 tisoč oseb, ki so kot iskalci zaposlitve prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Ob je zanimiv podatek, da je bilo v državi lani v povprečju na dan na voljo skoraj devet tisoč prostih delovnih mest, od tega največ, kar tretjina v osrednjeslovenski statistični regiji – Ljubljani z okolico.