Od vrtca do bivalne skupnosti

Društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Sožitje iz Škofje Loke je praznovalo štiridesetletnico obstoja.

Škofja Loka - Zveza društev Sožitje je bila ustanovljena leta 1963, vključuje pa ljudi z motnjo v duševnem razvoju iz Škofje Loke in obeh dolin, ima 250 članov, od tega jih je polovica oseb z motnjami v duševnem razvoju, drugi pa so njihovi svojci in strokovnjaki s področja zdravstva, šolstva, socialnega skrbstva. Na prireditvi ob 40-letnici društva so nastopili otroci iz razvojnega vrtca, učenci osnovne šole Jela Janežiča, varovanci varstveno delovnega centra. Njihovo pojavljanje na odru, pa tudi sicer v javnosti, kaže na to, da je društvo v minulih desetletjih ob pomoči strokovnjakov in države omogočilo vključenost vseh generacij ljudi z motnjami v duševnem razvoju, od najmlajših do odraslih. Prvo institucijo za te ljudi je že leta 1947 v Škofji Loki ustanovil defektolog Gabrijel Janežič, in sicer šolo s prilagojenim programom, ki nosi tudi njegovo ime. Šoli so v sedemdesetih letih dodali oddelek vzgoje in izobraževanja za tiste z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju. Ustanovili so tudi razvojni vrtec, za odrasle pa varstveno delovni center. Poleg tega je društvo skrbelo za zdravstvena letovanja na morju, vikend seminarje, društveni časopis, prevoze svojih varovancev od vrat do vrat od začetnih petih potnikov do današnjih 65, ki jih s štirimi kombiji vozijo po vsem škofjeloškem območju. Njihovi člani sodelujejo v gibanju specialne olimpiade, bili so tudi pobudniki za ustanovitev invalidskega podjetja Želva, ki težje zaposljive invalide zaposluje v programu urejanja okolja v Škofji Loki. Dejavnosti pa je še veliko več.

»Petnajst let si skupaj z občino Škofja Loka prizadevamo, da dobimo bivalni dom za celodnevno varstvo naših odraslih oseb, ko bomo starši ostareli in umrli,« pravi Filip Mohorič, ki Sožitje v Škofji Loki vodi 16 let, njegov član pa je 33 let. »Ta rešitev se letos po zagotovilih ministrstva za delo, družino in socialno delo kaže v adaptaciji prvega in drugega nadstropja bivše šole za slepe. Bivalna skupnost naj bi sprejela 24 odraslih. Spomnim se, da je bil prvi sestanek pripravljalnega odbora za bivalno skupnost 23. novembra 1988, leta 1993 pa smo se začeli dogovarjati. Društvo Sožitje je za ta cilj izvedlo tudi 20 dobrodelnih koncertov, s katerimi smo zbrali 5,6 milijona bivših tolarjev.« V nekdanji šoli za slepe, kjer je od lani škofjeloška enota VDC Kranj s svojimi delavnicami, bo poleg bivalne skupnosti tudi oddelek dnevnega varstva za deseterico starejših s težjimi motnjami v duševnem razvoju. Tako bo krog zaključen, ljudje s te vrste invalidnostjo pa bodo imeli možnost biti vključeni v vse ustanove od vrtca naprej. Po besedah Filipa Mohoriča sedaj kaka četrtina njihovih članov živi doma in ni vključena nikamor, več pa jih je tudi v različnih socialnih zavodih.