Pomlad v kuhinji

Glej stvarnica vse ti ponudi, iz rok nje prejemat ne mudi ...

Kopriva – v jedi nežna in žametna

Kako se jih razveselim, ko spomladi spet poženejo tam za kompostnim kupom! Lani sem njene dolge korenine razpredla tudi ob ograji in zdaj že goste in mlade vabijo, da si jih natrgam za »špinačo« s pire krompirjem. Najboljše se mi zdijo v tej kombinaciji. Ali pa v juhi z nekaj kapljicami kisa in žlico kisle smetane. Ko brskam po knjigah domačih zdravilcev, za kaj vse je dobra in zdrava kopriva, kar ni videti konca. Koprive imajo trikrat več vitamina C kot limone! In vitamina A imajo več kot vse vrtne zelenjave. Povrhu vsega pa vsebuje še vitamina B2 in B3, da o rudninah, posebej o železu, sploh ne govorimo. Strokovnjaki najdejo v njej tudi kalcij, baker, mangan, fosfor, bor, nikelj in titan. Vsem tistim, ki ste koprive na silo spravili iz svojih vrtov kot najbolj nadležen plevel, svetujem, da jih z vso pobožnostjo nasadite nazaj, kamorkoli, morda najbolje kam za ograjo, da jih ne bo videti, če vas motijo, bodo pa tam, da si jih boste nabrali, kadar si jih boste zaželeli. Odrasle in korenine za čaj, mlade za kuhano zelenjavo. Saj obstajajo tudi recepti posebej za uporabo kopriv v kuhinji, toda morda je še najbolje, da jih kombinirate z drugo vrtno zelenjavo in jih dodajate po šopkih. Saj pravijo, da nikoli ni dobro preveč ene same stvari, bolje vsakega po malo. Pa še nekaj: če se le da, koprive kuhajte na sopari in jih potem sesekljate in uporabite. Če jih že kuhate, nikar ne zavrzite koprivne vode. Včasih so naše mame pri pranju las za zadnje spiranje uporabile to vodo, da so lasje skrivnostno zasijali. Uporabite jo pa lahko tudi za prvo naslednjo zelenjavno juho.

»Špinača« iz kopriv

Za 4 osebe potrebujemo: po en šop mladih kopriv na osebo, 1 čebula, 2 do 3 stroki česna, nekaj žlic oljčnega olja, 1 žlica gustina ali moke, nekaj žlic kisle smetane, malo naribanega muškatnega oreška, pol žlice kisa ali po želji sojina omaka, sol.

Koprive skuhamo na sopari. Medtem v večji ponvi segrejemo olje, zarumenimo sesekljano čebulo in dodamo drobno zrezane, na sopari zmehčane koprive. Malce podušimo, potresemo z moko ali z gustinom, dodamo sesekljan česen, opražimo, malce zalijemo s koprivno vodo, da postane gostljato, solimo, prevremo, začinimo s kisom in soljo ter po želji še s sojino omako. Na koncu jed obogatimo še s kislo smetano in ponudimo s pire krompirjem, širokimi rezanci, njoki, skutnimi cmoki in podobnim.

Kremna juha iz kopriv

50 dag kopriv, slan krop, 4 žlice olja, 5 dag moke, 2 stroka česna, liter in pol vode, zelen peteršilj, sol, muškatni orešek, 1 rumenjak, malo mleka, kisla smetana.

Koprive očistimo, operemo in skuhamo v slanem kropu (ali na sopari), nato jih odcedimo, pretlačimo ali drobno sesekljamo. Iz olja in moke napravimo svetlo prežganje, dodamo sesekljan česen in zalijemo z vodo, v kateri so se kuhale koprive, in dodamo še sesekljan zelen peteršilj. Solimo, popopramo in prevremo, na koncu pa dodamo še sesekljane oz. pretlačene koprive in malo muškatnega oreška. Še enkrat prevremo (če hočemo povsem gladko kremno juho, uporabimo še električni palični mešalec), obogatimo z rumenjakom, ki smo ga stepli s skodelico mleka, še malce povremo, odstavimo, dodamo kislo smetano in ponudimo.

Juha iz kopriv po Messegguejevo

Pražite na oljčnem olju drobno sesekljano debelo čebulo, dokler ne postekleni. Dodajte ji sesekljane koprive, ki jih pet minut med mešanjem dušite, potem pa prilijte liter vode. Vse skupaj kuhajte četrt ure, nato pa juho takoj ponudite. Za boljši okus dodajte še košček masla ali žlico sveže smetane. Prej tako uporniške koprive so zdaj nežne kot žamet ...

Pomladna zeliščna juha

30 dag različnih mladih zelišč (kopriva, špinača, blitva, peteršilj, čemaž, melisa itd.), 4 žlice oljčnega olja, 1 žlica moke ali gustina, 1 strok česna, 1 liter goveje juhe ali juha iz kocke, 1 rumenjak, 1 do 2 žemljici, sol, poper, muškatni orešek.

Vso nabrano zelenjavo dobro operemo, jo drobno sesekljamo in na hitro opražimo na vroči maščobi. Potresemo z moko ali gustinom, dodamo sesekljan česen in opražimo le toliko, da se moka rumeno obarva. Jed zdaj zalijemo z govejo juho ali z juho iz kocke in na hitro prevremo, posolimo in popopramo. S paličnim mešalcem vse sestavine povsem zdrobimo. Posebej v malo hladne juhe, vode ali mleka z metlico razžvrkljamo rumenjak in med mešanjem vlijemo v juho. Juho znova zavremo. Žemljico zrežemo na tanka kolesca, jih krhko opražimo na malo masla ali oljčnega olja, porazdelimo po krožnikih, prelijemo z vročo juho in ponudimo. Tudi to juho lahko obogatimo z malo kisle smetane, okus pa popravimo z žlico kisa ali limoninega soka.

Koprive s špinačo in slanino

30 dag kopriv, 50 dag špinače, 5 dag slanine, 4 dag moke, pol čebule, 2 stroka česna, zelen peteršilj, 2 dcl mleka, voda, sol.

Koprive in špinačo očistimo, operemo in skuhamo na sopari ali v slanem kropu, jo odcedimo in drobno sesekljamo. Slanino zrežemo na drobne kocke, jo prepražimo z moko, dodamo sesekljano čebulo in strt česen, malce opražimo, nato pa zalijemo z mlekom in deloma z vodo, v kateri sta se zelenjavi kuhali. Solimo in dobro prevremo. Dodamo sesekljani zelenjavi in sesekljan zelen peteršilj ter še enkrat prevremo. Na koncu pa vreli jedi dodamo še nekaj lepih svežih sesekljanih lističev kopriv in špinače, po želji vmešamo še žlico ali dve kisle smetane in ponudimo s pire krompirjem, njoki ali poljubnimi testeninami (sirovi tortelini!).

Koprive s špinačo in smetano

50 dag kopriv, 50 dag špinače, 5 žlic oljčnega olja, 2 dcl kisle smetane, 4 stroki česna, poper, sol.

Obe zelenjavi dobro očistimo in operemo ter prevremo v nekaj žlicah slane vode. Pokrijemo, solimo in dušimo 5 minut. Zdaj odcedimo vso vodo (porabimo jo za zelenjavno juho), špinačo damo v skledo za solate ali omake, potresemo s sesekljanim česnom, popopramo in po potrebi dosolimo, obložimo s kislo smetano in pokapljamo z oljem ter rahlo premešamo. Ponudimo toplo ali hladno k pečeni ali kuhani govedini, perutnini, pusti svinjini, zelo dobro pa bo ta priloga šla k skuti in na slanini ocvrtim jajcem na oko ali pa z njo preprosto napolnimo palačinke.

Dobro je, da vemo

 - Če naberemo koprive zgodaj spomladi in jim dodamo regrat, dobimo odlično solato, ki čisti kri.

- Za spomladansko očiščevalno kuro priporočajo koprivno solato. Pripravimo jo s sirčkom (skuto) tako, da koprive nasekljamo in zmešamo s sirčkom ter uživamo 4 do 6 tednov vsak dan za kosilo ali večerjo.

- Namesto koprivne solate lahko za spomladansko čiščenje pripravimo tudi koprivni sok: na dan spijemo po 3 jedilne žlice soka, ki ga pred pitjem razredčimo z vodo v razmerju 1 : 1.

- V ljudskem zdravilstvu so sveže nabrane koprive uporabljali proti srbenju kože, bolečinam v sklepih, revmi in protinu, pa tudi proti pljučnim boleznim; s svežo koprivo prešibaš obolelo mesto. Ko kožo šibamo s koprivami, se v njej naberejo razstrupljajoče učinkovine, draženje kože pa poveča prekrvljenost. Šibati pa se ne smemo več kot tri dni zaporedoma po dvakrat na dan.

- Če hočemo dobiti dobro domače kozmetično sredstvo za lase, korenino koprive naberemo še pred cvetenjem, jo drobno narežemo in prevremo v domačem vinskem kisu (ne v umetnem); ta izvleček bo pomagal proti izpadanju las in prhljaju.

- Koprivo za zdravje je najbolje nabirati pred cvetenjem in med njim, to je od junija do septembra, od maja do julija pa korenino. Oboje sušimo v senci in uporabimo za čaj: priporočljiv je za vse bolezni sečnih poti, od vnetja ledvic in sečevoda pa do ledvičnih kamnov in kamnov v mehurju. Pospešuje izločanje urina in sečne kisline.

- Kopriva pomaga tudi pri osteoporozi: žensko telo v letih mene proizvaja le malo estrogenov, ki vzdržujejo kosti. Kopriva pa vsebuje snovi, ki delujejo podobno kot estrogeni. Obroke posujemo s ščepcem koprivnih semen (juhe, solate ...)

- Kopriva je tudi dober vir železa, vitaminov A in C, mineralnih snovi, pa tudi lecitina in kremenčeve kisline, kar vse krepi organizem. Če nam torej manjka v organizmu železa, pijmo čaj iz kopriv: eno čajno žličko kopriv oparimo s skodelico kropa, pustimo stati pet minut, nato precedimo. Pijemo tri skodelice čaja na dan.

- Če hočemo znižati raven holesterola v krvi, popijmo na dan 80 ml svežega zeliščnega soka; posebno primerni so regrat, glog in kopriva. Kura naj traja 6 dni.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 6. maj 2013 / 07:00

Rdeče-oranžno, črno-belo

Kakšne barve je prvi maj, je še rdeč? Nizozemska se je ob menjavi na prestolu ovila v oranžno, barvo svoje dinastije, celo pivo je teklo v tej barvi. V Bruslju pa sta se končno spravila dvoglava orla,...

Objavljeno na isti dan


Kronika / četrtek, 24. april 2008 / 07:00

Koga so okradli?

Kranj - Kranjski policisti so januarja in februarja letos obravnavali več tatvin na parkirišču ob spodnji postaji kabinske žičnice Krvavec. Prijetim storilcem so zasegli več ukra...

Kronika / četrtek, 24. april 2008 / 07:00

Vztrajna tatica

Radomlje - Pred dnevi je do parkiranega odklenjenega osebnega avta v Radomljah pristopila neznana ženska in iz njega vzela žensko torbico. Tatvino je poizkušala preprečiti 13-let...

Zanimivosti / četrtek, 24. april 2008 / 07:00

Zamenjali predsednika

Tržič - Jedro Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije, ki ima okrog 230 članov po vsej državi, se je zbralo na občnem zboru v Tržiču. Ugotovili so, da vsi ne plačujejo...

Zanimivosti / četrtek, 24. april 2008 / 07:00

Donacija društvu VITA Gorenjska

Radovljica - Dvatisočevrski ček je v sredo na srečanju v Radovljici društvu za pomoč po nezgodni poškodbi glave izročil vodja kranjske poslovne enote Banke Koper David Zo...

Železniki / četrtek, 24. april 2008 / 07:00

Po poplavah muzej spet odprt

Železniki - Več kot pol leta po ujmi je vrata znova odprl obnovljeni muzej v Železnikih. »V novih vitrinah so predmeti, ki so zdaj še lepši in bolje zaščiteni pred različnimi vpl...