S soncem do energije

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gorenjska / četrtek, 24. april 2008 / 06:00

Uporabo energije sonca so nekateri sprejeli že pred leti, v zadnjih letih pa je takšnih vse več. Kljub temu da uporabo sonca za ogrevanje (prostorov ali sanitarne vode) ali pridobivanje elektrike podpira tudi država, uporabnikov ni veliko.

Razloge gre prav gotovo iskati v ceni investicije. Ta ni bila in še vedno ni poceni, čeprav je danes že boljše, kot je bilo, na primer, pred 20 leti. Ekonomska logika pravi, da je investicija, ki se povrne prej kot v desetletju, dobra investicija, zato je vsaj v nekaterih primerih tudi nakup sončnih kolektorjev odlična investicija. Z optimalnimi sončnimi sistemi investitor v veliki meri ni več odvisen od obstoječih virov energije (prihrani do 70 odstotkov pri ogrevanju sanitarne vode), objekt pridobi na tržni vrednosti, podaljša se življenjska doba obstoječemu kotlu in bojlerju, hkrati se mu ni treba bati višanja cen nafte.

Sonce za ogrevanje vode

Filip Tolar iz Podlonka nad Železniki se je pred šestnajstimi leti lotil izkoriščanja sonca za ogrevanje sanitarne vode. »Razlog je bil varčevanje in moja strojniška žilica. Že takrat smo vedeli, da so fosilna goriva škodljiva in tudi potencialno dražja, v začetku 90-tih let prejšnjega stoletja pa se je na veliko začelo govoriti o izkoriščanju sonca,« vzroke za postavitev kolektorjev pojasni Filip, ki se spominja, da so se takrat pojavili mnogi proizvajalci sončnih celic. Bili so zelo dragi, zato se je odločil, da jih naredi kar sam. »Po lastni zamisli in presoji sem naredil kolektorje. Nekaj malega sem prebral, se pozanimal, glavno vodilo pa je bilo, da moram imeti približno pet kvadratnih metrov kolektorjev za ogrevanje sanitarne vode za štiričlansko družino,« pove Tolar.

Čeprav je od sicer drage investicije, ki ji je zbil ceno s tem, da je praktično vse naredil sam, minilo že veliko let, pa pravega vzdrževanja oziroma investicijskega vzdrževanja ne pozna. Celice vse obdobje delujejo, še največji problem pa se je pokazal pozimi, ob večjih zametih snega. Ta se je zalepil za celico, ob otoplitvi pa je sneg zgrmel s postavljenih kolektorjev. Posledica – popokano steklo. A takšna malenkost Tolarjev ne more odvrniti od prepričanja, da je bila to ena najboljših odločitev. »Komaj dve uri sonca na dan je dovolj, da se lahko vsa družina stušira, poleg pa je še dovolj vode za gospodinjstvo. To pa je tudi vse, kar smo od kolektorja želeli in zahtevali,« pojasni Filip Tolar.

Danes so Tolarjevi kolektorji že nekoliki zastareli, vendar jim dodano vrednost daje prav njegovo vloženo delo in znanje. Iz aluminijaste pločevine je zgradil ohišje, ga v spodnjem delu izoliral, na izolacijo pa montiral bakreno ploščo. Nanjo je nalotal bakreno cev, v vsako od celic približno 16 metrov, kjer je voda, ki jo ogreva sonce. Ko voda v ceveh v celicah preseže temperaturo v zbiralniku (bojlerju), se vključi črpalka in vodi se zamenjata. Ob vročih poletnih dneh temperatura naraste celo na 80 stopinj Celzija! »Oh, če bi želel izkoriščati energijo sonca za ogrevanje prostora, pa bi potreboval boljše (vakuumske) kolektorje, ki toploto oziroma energijo pridobijo tudi v oblačnem vremenu,« na naše vprašanje o nadgradnji celic pove Filip.

A želje po takšni nadgradnji družina Tolar, ki živi na 850 metrih nadmorske višine, zaenkrat nima. Ne zaradi tega, ker se tako visoko investicija ne bi izplačala, pač pa zato, ker je še vedno (pre)draga. »Pozimi zagotovo ne bi zmogli ogrevati naše hiše, saj sonce ni tako močno. Spomladi in jeseni pa bi bilo že bolje. Če bi država ponudila zares spodbudne subvencije, potem pa bi resno razmislil tudi o nadgradnji sedanjega sistema,« še pove Tolar, ki se spominja, da je pred 16 leti moral po material za kolektorje v Avstrijo, danes pa je vsaj zavest o izkoriščanju zelene energije nekoliko višja. Njegova družina je vključena v projekt zelena energija (dodaten evro na mesečni položnici za elektriko za vlaganje v obnovljive vire energije) in meni, da bi lahko tudi številni drugi še bolj posegali po vložkih v prihodnost.

In za pridobivanje elektrike

Obiskali smo Boruta Anderleta iz Žirovnice, po poklicu pilota, ki se ukvarja tudi s popoldansko dejavnostjo in – izkorišča sonce za pridobivanje električne energije. Na travniku pred domačo hišo ima »na paši« postavljene štiri stebre s solarnimi celicami, ki proizvajajo enosmerno elektriko. Odločitev za postavitev je prišla hitro in povsem spontano. »Dobiček podjetja sem moral nekam vložiti. Kolega mi je predstavil idejo o postavitvi sončne elektrarne in me opogumil,« se spominja Anderle. Ogrodje, elektorniko in motorje je kupil pri nemškem podjetju, celice so japonskega proizvajalca Sanyo.

Sam se je lotil montaže in tako ublažil stroške investicije. Njegova elektrarna ima 8,4 kilovata nazivne moči za pridobivanje zelene električne energije (po 10 modularnih celic s po 210 kilovati na štirih stebrih), ki ob dobrih mesecih da okoli 1.000 kilovatov, kar je dovolj za oskrbo dveh gospodinjstev. Investicija je vredna okoli pet do šest tisoč evrov na kilovat. Čeprav takšne elektrarne niso novost, pa je Anderletova na Selu pri Žirovnici prva, ki je postavljena na travnik. Razlog je preprost – izkoristek elektrarne, kjer se celice pomikajo s soncem, je od 25 do 30 odstotkov boljša kot pri fiksnih kolektorjih, ki jih ponavadi vidimo na strehah, sicer pa tudi na nadstreških in fasadah.

Zanimivo je, da elektrarna miruje le ponoči, sicer pa deluje vedno, ko je vsaj nekaj svetlobe. »Na proizvodnjo vpliva ultravijolično sevanje, sicer tudi ob jasnem dnevu ni vedno veliko moči,« razloži proizvajalec in nadaljuje: »Veliko ljudi zmotno meni, da poleti, ob obilici sonca, elektrarna proizvaja največ energije. Resnica je obratna. Bolj vroče je, slabše delajo,« pojasnjuje Anderle. Tako je bila letošnjega vremensko lepega februarja, ko je bil zrak mrzel, izredno dobra proizvodnja, saj so »poželi« toliko energije kot običajno junija. Velika investicija naj bi se Anderletu povrnila v sedmih letih, vendar le zato, ker je pridobil vsa potrebna dovoljenja in postal kvalificirani proizvajalec električne energije. To zagotavlja premijo države, ki jo doda k plačilu distributerja. Ta plača komaj četrtino, petino cene.

Milijoni za obnovljive vire energije

Slovenija mora do leta 2020 povečati rabo obnovljivih virov energije iz sedanjih 16 na 25 odstotkov končne energije. Na kakšen način bo naša država to dosegla je evropska komisija prepustila ministrstvu za okolje in prostor, minister Janez Podobnik pa je na simpoziju Obnovljivi viri energije obljubil 7,5 milijona evrov za spodbujanje obnovljivih virov energije.

Slovenija si bo (po predlogu svežnja zakonodaje) prizadevala za čim boljšo izrabo energetskega potenciala slovenskih rek in spodbujala uporabo lesne biomase (uporaba te naj bi se v dvanajstih letih podvojila), več pozornosti pa naj bi namenili tudi drugim obnovljivim virom energije, kot so izkoriščanje bioplina in geotermalne energije kot tudi energije sonca. Za vgradnjo solarnih ogrevalnih sistemov, celovito obnovo stanovanjskih stavb in gradnjo nizko energijskih ali pasivnih objektov bo država letos namenila 7,5 milijona evrov.

Minister Janez Podobnik je pojasnil, da naj bi s triletnim programom spodbujanja vgradnje solarnih sistemov v prvem letu trajanja dosegli vgradnjo 20.000 kvadratnih metrov novih sprejemnikov sončne energije, vsako naslednje leto pa še dodatnih 10.000 kvadratnih metrov več. V okviru celovite obnove stanovanjskih stavb bo država spodbujala zamenjavo oken, energetsko sanacijo, toplotno izolacijo podstrešij in fasad, zamenjavo neustreznih ogrevalnih naprav s sodobnimi napravami z visokim izkoristkom, spodbujala nakup kotlov za lesno biomaso in optimizacijo ogrevalnih sistemov. Tokrat bo država prvič spodbujala tudi gradnjo pasivnih in nizkoenergijskih stavb, subvencionirana bo tudi gradnja iz naslova kakovostne izvedbe.

Na simpoziju Obnovljivi viri energije – nove priložnosti za slovenska podjetja, ki sta ga organizirali slovenskam in nemška gospodarska zbornica, pa smo lahko slišali tudi besede ministra Žige Turka, ki je odgovoren za razvoj: »Na Zemlji imamo samo dve vrsti obnovljivih virov energije, človeško pamet in energijo sonca. Obojega na žalost ne znamo vedno dobro in pametno izkoristiti, predvsem pa ne odgovarjamo dovolj hitro na podnebne spremembe.«