Med sosedi 86

V program letošnjih Koroških kulturnih dni, ki so se končali konec preteklega tedna, so uvrstili zanimivo temo: Duhovna kulturna dediščina avstrijske Koroške in Slovenije kot osnova medkulturnemu dialogu.

Morda se je zdela komu tema nenavadna, saj gre za slovensko kulturo, ki ima skupne korenine, vendar ni tako. V slovenski kulturni prostor se je pred devetdesetimi leti zarezala meja, ki je v posameznih obdobjih grobo ločevala tudi slovensko kulturo na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji ter povzročala številne predsodke.

V razdeljeni in tudi z lažnimi strahovi prepojeni Evropi je bila kultura prva, ki je po drugi svetovni vojni skušala premagovati meje in začenjati dialog, najprej z gostovanji kulturnih skupin z obeh strani meje, nato pa z zahtevnejšim, načrtnim delovanjem na drugih področjih, tudi pri varovanju in ohranjanju kulturne dediščine. Pri odkrivanju kulturnih korenin slovenstva in pri ohranjanju vseh oblik kulturne dediščine so začeli sodelovati tudi znanstveniki in raziskovalci ter ustanove kot Znanstveni in raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Narodopisni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za narodnostna vprašanja iz Slovenije in nekateri pokrajinski muzeji, s koroške strani pa Slovenski narodopisni institut Urban Jarnik Celovec in Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu. V tem sodelovanju meje dejansko izginjajo. Kultura in njena dediščina postaja univerzalna lastnina vseh, ki se zanimajo zanjo. Dobitnik letošnje Steletove nagrade in eden od organizatorjev koroških kulturnih dni dr. Peter Fister je za ta primer povedal zanimivo primerjavo: »Ta hiša je moja, vendar moja ni, ker jo vsi gledajo …« Nekatere pomembne prvine slovenske kulture imajo korenine na Koroškem, nekatere pa v Sloveniji, nekateri običaji imajo začetek na avstrijski strani Karavank, drugi pa na južni strani. V časih, ko je bila Avstrija še posebej groba do Slovencev, Slovenija pa je priznavala zgolj socialistični način umetniškega razmišljanja in izražanja, so številni kulturni ustvarjalci bežali iz Avstrije v Jugoslavijo, drugi pa iz Slovenije v Avstrijo. Oboji so živeli in delovali za slovensko kulturo in sploh ni najbolj pomembno, kje so živeli.

Govorci so na pogovoru o duhovni kulturni dediščini spomnili še na eno plat dialoga v slovenski kulturi: na dialog med posameznimi dejavniki in organizacijami v kulturi, tako v Sloveniji kot na avstrijskem Koroškem. Koroški Slovenci imajo dve kulturni organizaciji, ki pri ključnih projektih in prireditvah zgledno sodelujeta, v Sloveniji pa kulturni tokovi še tečejo tudi drug mimo drugega.