Računalnik in jaz: Odprta koda za vse

Besedilo: Robert Guštin
Kategorija: GG Plus / sobota, 19. april 2008 / 06:00

Pri uporabi naprav, aparatov in drugih pripomočkov, ki nas obdajajo v vsakdanjem življenju se pogosto, vsaj v začetni fazi uporabe, poslužujemo navodil za uporabo.

Ta nam olajšajo naše spoznavanje z izdelki, predvsem pa nam omogočajo njihovo pravilno uporabo. Le na tak način imamo lahko od njih tisto, kar pričakujemo in čemur je namenjen. Navodila pridejo še zlasti prav takrat, ko ne najdemo več izhoda iz nastale situacije in ne znamo več naprej. Ko odpovedo tudi navodila, potem je na vrsti klic v trgovino, kjer smo izdelek kupili. Večji ponudniki imajo na voljo centre za pomoč uporabnikom, kjer sedijo ljudje z ustreznimi znanji, da nam lahko pomagajo iz zagate. Tovrstna pomoč je še zlasti v praksi pri računalniški opremi in storitvah, zlasti na področju programske opreme in aplikacij.

Ko pri lastniški oziroma licenčni programski opremi za njeno uporabo plačamo licenčnino, s tem kupimo poleg programa tudi njen razvoj, odpravljanje napak in vzdrževanje, na voljo pa nam je tudi dostop do pomoči in centra za pomoč uporabnikom. V primeru uporabe prosto dostopne programske opreme, poznane tudi pod imenom odprta koda, pa nam to slednje odpade. Načeloma je tovrstna oprema brezplačna in od tod sledi tudi njena omejena podpora.

Odprto kodni programi ali angleško »Open Source Software – OSS« so programi, za katere ne veljajo tako stroge licenčne omejitve glede načina uporabe, kopiranja, spreminjanja kode in distribucije, ki veljajo za večino lastniške programske opreme. Programska koda odprtokodnega programja je prosto dostopna vsakomur, da jo lahko ureja, spreminja, popravlja, izboljšuje in dograjuje. Veliko jih je brezplačno na voljo na spletu, namenjenih za uporabo povprečnim uporabnikom. Ponujajo odlično alternativo licenčni programski opremi.

Večino ljudi že uporablja odprtokodne programe, čeprav se marsikdaj tega niti ne zaveda. Večina brezplačnih programov, ki jih najdemo na spletu, je namreč odprtokodnih. Povprečen uporabniki se najprej srečajo s programi, kot je brskalnik Firefox ali pa Thunderbird, program za delo z elektronsko pošto. Vedno več ljudi uporablja tudi OpenOffice.org, ki je odlična brezplačna alternativa paketu MS Office. Naprednejši uporabniki uporabljajo programe kot so Wordpress za bloge, razne sisteme za upravljanje spletnih vsebin (CMS) kot so Typo3 ali Joomla, ter spletni strežnik Apache, PHP ... V gospodarstvu in v javni upravi se vedno bolj pogosto odločajo za Linux in OpenOffice.org na namizjih, ter Linux za datotečne, ftp in spletne strežnike. Hkrati pa je v porastu uporaba odprtokodnih poslovnih aplikacij zaradi nižjih skupnih stroškov lastništva.

Odprto kodo ustvarjajo uporabniki sami. Posamezniki in podjetja sodelujejo v skupnostih, pomagajo pri iskanju hroščev, prevajanju, pisanju dokumentacije, pomoči uporabnikom na forumih, programiranju. Ustvarjalci sodelujejo med seboj pri razvoju in si izmenjujejo izkušnje. Odprtokodni programi so rezultat sodelovanja tudi po nekaj sto ali nekaj tisoč uporabnikov.

V Sloveniji je bil lani ustanovljen Center odprte kode Slovenije – COKS, ki ponuja podporo in tehnično pomoč uporabnikom odprte kode. Gre za razvojno naravnan center, ki skrbi tudi za razvoj nove odprtokodne programske opreme, njeno promocijo in uvajanje. Pomemben segment je tudi izobraževanje in seznanjanje uporabnikov z odprto kodo. COKS najdete na spletni strani www.coks.si. Na ta način uporabniki odprte kode dobijo tisto, kar je bilo sicer na voljo le uporabnikom, za velik denar, licenčne programske opreme. COKS deluje brezplačno in služi uporabnikom. Njegove storitve so na voljo vsem. Poleg tega pa pri njih najdete tudi celo vrsto odprtokodne programske opreme za zelo raznolike namene ter potrebe. Zakaj vaše delo z računalnikom nebi bilo bolj poceni, pa še vedno enako kakovostno?