Odločilna je dedna zasnova

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Torek, 19. junija

Zbudim se že ob petih. Navadno bi odprla po možnosti samo eno oko, pogledala na uro, se prevalila na drugo stran in se, če ne zaspala pa potuhnila vsaj do sedmih. Danes je drugače, saj imam do petih popoldne zasedeno vsako minuto; najprej sem naročena pri prof. dr. Branetu Kobalu v ljubljanskih Fužinah, potem me sprejme predsednik države Janez Drnovšek, popoldne pa sem naročena pri dr. Petru Papugi v Komendi. Nekoliko sem na trnih in upam, da mi bo zneslo.

Za spremembo si jutranje »kapljice« ne stisnem sama, ampak popijem štiri decilitre kupljenega soka iz robidnic. Brrr, kar stresem se, tako je zanič. Vsaj za moj okus. Ker imam časa še dovolj in ker zunaj sije sonce, si privoščim jutranji sprehod po Rožniku. Je pa res, da bolj tečem kot hodim. Kljub naglici se trudim opaziti in vase vsrkati čim več lepote prebujajočega se poletnega jutra.

Ob osmih že gonim »bicikel« (stuširana in primerno naličena) proti Fužinam. Na prof. dr. Braneta Kobala (in tudi na dr. Petra Papugo) me je opozorila prijateljica Mojca, ki je o pogojno rečeno alternativnih načinih zdravljenja, zdravi prehrani in zdravemu načinu življenja nasploh odlično podučena.

Moto delovanja gospoda Braneta Kobala, sicer strokovnjaka biofizike, je: Vse za vas, a nič namesto vas, njegova definicija norosti, pa: Delati iste stvari in pričakovati spremembo. V zvezi z rakom je prepričan, da ni mogoče govoriti o enem samem povzročitelju oziroma da mora biti izpolnjena kombinacija povzročiteljev; prekomerno kajenje, prekomerno uživanje hrane, kemikalije v zraku in v hrani, strupi v pitni vodi, elektrostatični vplivi sintetičnih oblačil, patološka in geopatološka sevanja so po njegovem mnenju samo pomembni pripomočki pri razvoju rakastega obolenja. Temelj, da se rakasto obolenje razvije, pa je po mnenju Braneta Kobala dedna zasnova, ki se »od posameznika do posameznika razlikuje. Bolj kot je dedna zasnova izražena, manj drugih dejavnikov je potrebnih za razvoj rakastega obolenja. Za rakom ne zbolijo vsi, ki leto za letom pokadijo več kot dvajset cigaret na dan. Pri tistih, ki dedne zasnove za raka nimajo, se navadno pojavijo druga, prav tako težka in težko ozdravljiva obolenja.« Kar se mene, mojih desetletnih nikotinskih užitkov in mojega pljučnega raka tiče, lahko rečem, da imam za razvoj bolezni več kot »ugodne« pogoje, saj je za pljučnim rakom zbolel in, žal, tudi umrl moj oče. Pri čemer moram poudariti, da je vlekel do zadnjega diha. Tako se je pač odločil.

Sicer pa je tako, opozarja Brane Kobal, da se rak čedalje pogosteje pojavlja, pri čemer je, med drugim problem tudi v tem, »da po premagani bolezni slabe življenjske navade težko spremenimo«. Pri čemer med slabe življenjske navade med drugim šteje: priprava hrane, kupljene v trgovini, pitje ustekleničene vode, vdihavanje izpušnih plinov, elektromagnetna sevanja avtomobilov, takšna in drugačna uporaba plastike, uporaba fluoriziranih zobnih past, deodorantov, mil, parfumov, računalniških ekranov, prenosnih telefonov in tako dalje in tako dalje. (Se nadaljuje.)