Pri denarju tehnika ne more nadomestiti občutkov

V UniCredit Bank Slovenija so prejšnji ponedeljek pripravili Dan v poslovni enoti. Vodilni delavci banke so ta dan obiskali vse poslovne enote v Sloveniji, v kranjski se je mudil predsednik uprave dr. France Arhar.

Kakšen je bil namen obiska?

»Vodstvo banke je želelo v pogovoru z vodji enot in njihovimi sodelavci ter s strankami ugotoviti pomanjkljivosti in dobiti odgovore na vprašanja, kako so stranke zadovoljne z banko in po čem se banka razlikuje od svoje konkurence. Danes je normalno, da imajo ljudje denar zaradi konkurenčnosti in tudi varnosti v več bankah, zato lahko primerjajo banke med seboj in dajejo ocene.«

V čem je kranjska enota posebna oz. drugačna od drugih vaših enot v Sloveniji?

»Kranjska enota je za našo banko zelo pomembna, saj deluje na območju, kjer je močna bančna konkurenca. V banki smo z njenimi dosedanjimi rezultati zelo zadovoljni, prav to nas je tudi spodbudilo k širitvi bančne mreže na Gorenjskem, kjer bomo novi enoti najprej odprli v Radovljici in na Jesenicah. Bančna skupina se je namreč odločila za širitev na druge trge s t. i. organsko rastjo, to je z vzpostavitvijo novih enot. Že zdaj ima v 23 državah devet tisoč enot, v naslednjih treh letih bo odprla tisoč novih. V Sloveniji jih je štirinajst, naš cilj je, da bi jih leta 2010 imeli trideset. V razviti Evropi pride ena bančna enota na dva tisoč prebivalcev, v Sloveniji, kjer je vseh enot okrog sedemsto, je povprečje nekaj manj kot tri tisoč prebivalcev na enoto.«

Je ob vsej sodobni tehniki in informacijski tehnologiji smiselna fizična širitev poslovne mreže?

»Čeprav je danes možno sklepati bančne posle tudi s pomočjo tehnike, noben stroj ne more zamenjati človeških občutkov, ki so pri denarju zelo pomembni. Ko me kdo pokliče po telefonu, že po barvi glasu lahko ugotovim, ali je zaskrbljen ali dobro volje, kaj potrebuje ...«

Kakšni so letošnji glavni poslovni cilji banke?

»Letos načrtujemo nadaljnjo rast banke, to je povečanje dohodka od 15 do 17 odstotkov, še višji dobiček kot lani kljub slabim napovedim za bančništvo, odprtje šestih novih poslovnih enot ter večji obseg poslovanja s prebivalstvom ter z malimi in srednje velikimi podjetji. Pri bančni rasti ne zagovarjamo rasti za vsako ceno, ampak poudarjamo selektivni pristop, pri katerem spremljamo tako tveganje kot donos.«

Star slovenski pregovor pravi: izbira je muka. Ali Gorenjci kljub tej muki (izbiro imajo res veliko) radi zahajajo v UniCredit Bank?

»Število strank v kranjski enoti nam narašča, za to je zaslužna tudi ekipa, ki jo vodi Janez Krišelj. Povsod je ista zgodba: vse je odvisno od ljudi. Tudi če je na trgu veliko udeležencev, se hitro izkaže, kdo je najboljši.«

Kako dogajanje na borznem trgu vpliva na varčevanje v bankah? Je padanje tečajev celo dobro za banko?

»Nisem škodoželjen. Če bi gledal ozko, bi celo pritrdil, da se banke veselijo padanja tečajev, vendar to ni res, saj so neposredno ali posredno odvisne od dogajanja na kapitalskem in na nepremičninskem trgu. Banke so namreč tudi investitorke, imajo vrednostne papirje, posojilojemalci lahko zavarujejo posojilo tudi z zastavo vrednostnih papirjev ali nepremičnine ... Če vrednosti na kapitalskem trgu padejo, posledice občutijo tudi v banki, saj je s tem tudi posojilo, zavarovano z zastavo delnic, slabše zavarovano. Dosedanji razvoj kapitalskega trga v Sloveniji je bil pozitiven, lani je indeks porasel za 78 odstotkov, samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bodo tečaji obrnili navzdol. Noben trg ni enosmerna cesta, na vseh poteka promet v obe smeri – gor in dol.«