France Bučar o rojstvu države

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / nedelja, 13. april 2008 / 06:00

Bi se lahko stvari po drugi svetovni vojni zasukale drugače, kot so se; bi se lahko drugače izteklo ob osamosvajanju? Kakšno je mesto Slovenije danes?

Radovljica - »Mnogi dogodki in odločitve so z današnje perspektive videti popolnoma drugačni, kot so bili videti takrat, ko so se dogajali,« je na predstavitvi svoje nove knjige Rojstvo države v Knjižnici A. T. Linharta Radovljica s sodbami in obsodbami preteklosti pometel pronicljivi mislec in iskrivi sogovornik dr. France Bučar. V svoji zadnji knjigi, za katero sam šaljivo pravi, da je poskus postaviti našo preteklost pod lupo v očeh zdrave kmečke pameti, ne z vidika zmagovalcev ali poražencev, predstavlja celovit pogled na slovensko osamosvajanje in spremlja rojevanje slovenske države od strankarske razdelitve Slovenije pred drugo svetovno vojno do same osamosvojitve.

Tudi na predstavitvi knjige v Radovljici je ostal zvest svoji neprizanesljivi in objektivni interpretaciji okoliščin, ki so privedle do slovenske samostojnosti. Je vstaja junaštvo ali brezvestno in brezupno dejanje in igranje z usodo naroda? Kdo sploh je tisti, ki sme odločati o narodovi usodi?« so vprašanja, ki so se postavljala tako v času druge svetovne vojne kot znova ob osamosvajanju Slovenije in na katera ni kratkih in enostavnih niti pravilnih ali napačnih odgovorov. A brez tveganja ni možnosti zmage, verjame Bučar, le da mora biti tveganje razumno, tako kot je bilo tudi ob slovenskem osamosvajanju. »Proti osamosvojitvi so bili EGS, ZDA, Evropa in seveda Jugoslavija. Slovenija nikoli prej ni bila država, zato smo bili skrajno previdni, da ne bi naredili kakršnekoli poteze, ki bi nam onemogočila vstop v lastno samostojnost. Tudi v odnosu do meja smo imeli mehko in neodločno stališče, ker smo vedeli, da bi nas že najmanjša napaka lahko stala samostojnosti. Pod pritiskom dejstva, da je država samostojna takrat, ko ima nesporno priznane meje, smo meje sprejeli takšne, kot so pač takrat bile,« je na vprašanje o tem, če bi bila z več odločnosti meja s Hrvaško lahko drugačna, odgovoril dr. Bučar, ki Slovenijo danes vidi kot mednarodno priznano državo z etabliranim gospodarstvom in političnim sistemom. V mednarodni skupnosti jo vidi tudi kot razpoko med velikanskimi kamnitimi skladi. »Če se ti kamni premikajo, jo lahko mimogrede zdrobijo, zato Slovenija toliko bolj potrebuje modro zunanjo politiko.«