Zvesti Gorenjskemu glasu

Zvonka Likozar s Planine v Kranju je na Gorenjski glas naročena že polnih petdeset let, pa pravi, da skoraj zagotovo še kako leto več. Pred leti, tedaj enaindvajsetletna gospodična, se je iz rodnega Krškega omožila na Gorenjsko. Najprej sta s soprogom Ivanom stanovala na Trsteniku. Zvonka se še dobro spominja, kako se je v prvo službo v Kranj, na posredovalnico za delo, s Trstenika vozila s kolesom. V zakonu sta se rodili hčerki Zvonka in Olga. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja se je družina preselila v Kranj. Zvonka je od leta 1991 upokojena; večino svojih delovnih let je bila zaposlena na Centru za socialno delo Kranj. Svojo službeno pot je začela kot tajnica, zaključila kot računovodkinja. V številkah je še danes. »Možgane moram stalno trenirati. Sem predsednica hišnega sveta, pa tudi blagajničarka v krajevni organizaciji Zveze borcev Planina-Huje,« je povedala. Ima vnuke Katjo, Vojka in Aljošo, želi si, da bi na svet kmalu prijokal še pravnuk ali pravnučka.

Gorenjski glas zelo rada prebira. »Zanimajo me tekoče novice, še posebej iz lokalnega okolja, priloga Na potep, rubrika Naj dedek. Časopis je vsebinsko bogat in vsakdo najde kaj zase. Všeč mi je tudi Kranjčanka,« je povedala Zvonka, ki ima še eno prijetno navado: »Vsako prvo sredo v mesecu se dobimo s prijateljicami in poklepetamo.«