Spomladanskemu sajenju se praviloma izogibamo

Besedilo: Valentina Schmitzer
ponedeljek, 7. april 2008 / 06:00

Kdaj je najprimernejši čas za sajenje jablane?

Najprimernejši čas za pripravo zemljišča in sajenje sadik večine sadnih rastlin je jeseni. Po izkopu sadik v drevesnici se del koreninskega sistema lahko poškoduje, zato je rastlino dobro posaditi takoj, ko jo kupimo. Tako se rastline že jeseni delno obnovijo in vzpostavi se dober stik med tlemi in koreninskim sistemom, kar pomeni odpornejše rastline na sušo in trdnejšo oporo. Ob sajenju jablane spomladi lahko pride do sušnega stresa, zato moramo sadiko nekaj časa zalivati, kar pa predstavlja dodatno delo in strošek, zato se temu terminu sajenja praviloma izogibamo.

Kako se lotimo sajenja sadike sadnega drevja?

Najprej izberemo primerno lego in preverimo vsebnost hranil v tleh in pH. Praviloma dobra vrtna tla vsebujejo zadostno količino humusa in mineralov (pH se giblje nekako od 5-7,5), kar ustreza večini sadnih rastlin. Upoštevamo tudi priporočene sadilne razdalje in rastlini zagotovimo dovolj velik življenjski prostor. Pred sajenjem sadiki porežemo poškodovane korenine in jo namočimo v kalež (mešanico vode, zemlje in hlevskega gnoja). V vrtu izkopljemo dovolj veliko sadilno jamo, najbolje tik pred sajenjem, da se zemlja ne izsuši. Najprej odstranimo vrhnjo plast zemlje (živico) in jo shranimo ločeno od mrtvice. Dno jame dobro zrahljamo, vanjo položimo zaščitno mrežo proti voluharju in v sredini oblikujemo stožec iz zemlje. Nanj razporedimo korenine, jih prekrijemo z nekaj centimetri živice in ob robu jame potresemo mineralno gnojilo (največ pol kilograma NPK na sadiko). Oporo postavimo pred zasutjem, deset centimetrov od debla. Nato sadilno jamo do vrha zapolnimo z zemljo, dodamo hlevski gnoj in oblikujemo nagib proti deblu sadike, ki omogoča zbiranje padavinske vode. Sadiko na koncu še privežemo k opori in zalijemo.

Na katerih poganjkih se pri hruškah razvijejo najkakovostnejši plodovi?

Pri vseh pečkarjih (mednje sodi tudi hruška) se rodni brsti praviloma razvijejo na koncu poganjkov. Ob dobri prehranjenosti tal pa so razporejeni tudi po celi dolžini poganjka. Najkakovostnejši plodovi se pri hruški razvijejo na kratkem rodnem lesu – brstičih in brstikah. Brstič je od tri do pet centimetrov dolg enoletni poganjek, s terminalnim rodnim brstom. Brstika pa je nekoliko daljša (5 do 15 centimetrov), prav tako z rodnim brstom na koncu enoletnega poganjka in nekaj vegetativnimi in lahko tudi rodnimi brsti po dolžini poganjka. Pri hruškah so pogoste tudi rodne pogače, ki se razvijejo na starejših drevesih. Ta pravila moramo upoštevati pri rezi, tako da puščamo pri hruškah čim več kratkega lesa, saj tako zagotovimo kakovosten in reden pridelek.