Cirkus Formule 1

Z dirko v Avstraliji se je 16. marca začela sezona 2008 Formule 1. Naslov s Ferrarijem brani Finec Kimi Räikkönen. Sezona bo obsegala 18 dirk, prvič bo na sporedu tudi nočna dirka. Moštva so doživela kar nekaj sprememb, najbolj drastična pa je tehnična sprememba, saj bolidi znova vozijo brez elektronskih pomagal.

Prvo dirkališče je avstralski Melbourne, ki je bilo zgrajeno leta 1996. Dirkališče poteka okrog jezera v smeri urnega kazalca. Proga je dokaj ravna, brez ostrih ovinkov, zaradi katerih bi morali vozniki zmanjševati hitrost. Tako zaradi konstrukcije kot tudi zaradi lepega ambienta dirkači v Melbournu radi nastopajo.

Drugo dirkališče je Sepang v Maleziji, ki je bilo zgrajeno v letu 1999. Dirkališče leži v bližini mednarodnega letališča Kuala Lumpur in velja za eno najmodernejših nasploh. V območju dirkališča je pogosto visoka vlaga, zato ni presenetljivo, da tam pogosto dežuje.

Sledi dirkališče v Bahrajnu, kjer Sakhir gosti najhitrejše dirkače. Bahrajn, mali otok v Perzijskem zalivu, je prvič gostil karavano formule ena leta 2004. Dirkališče leži v puščavskem Sakhirju, ki je približno 30 kilometrov oddaljen od prestolnice Maname. Dirko zaznamujejo visoke temperature in težave s peskom, ki ga pogosto odnese na stezo.

Barcelona v Španiji je naslednji kraj, kjer se bodo pomerili dirkači. Dirkališče je bilo zgrajeno leta 1991. Leži severno od Barcelone in je idealno za gledalce, ki imajo dober pregled nad potekom dirke. Prvi ovinek (Elf) na progi je izjemno oster, tako da zahteva močno zaviranje. Na tem dirkališču moštva pogosto testirajo, kar omogočajo primerne temperature skozi vse leto.

Turški Carigrad je prvič gostil dirko leta 2005. Arhitekt proge je Nemec Herman Tilke, ki je "skonstruiral" že proge v Sepangu, Bahrajnu in Šanghaju. Ob Interlagosu je edino dirkališče, ki poteka v obratni smeri urnega kazalca.

Ozke ulice Monte Carla v Monaku tudi gostijo dirkače Formule 1. Dirkališče poteka po luksuznih cestah in ulicah mondene kneževine. Prehitevanje je zaradi ozkosti zelo oteženo, tako da prvo mesto na kvalifikacijah pomeni vsaj pol zmage. Je edino dirkališče, kjer petkove treninge opravijo že v četrtek, petek pa je prost dan. Je eno najbolj tradicionalnih prizorišč, saj se tu dirkači merijo že od samega začetka Formule ena, od leta 1950.

Čez lužo se dirkači najprej pomerijo v Kanadskem Montrealu. Dirkališče leži le lučaj od središča Montreala in leži na otoku svetega Lovrenca. Gre za eno najhitrejših prog, saj je največja dosežena hitrost kar 348 km/h. Po drugi strani pa ima tudi svoje pasti. Največja je gotovo prva šikana, ki se imenuje po Ayrtonu Senni.

Francoski Magny Cours je na sporedu tik pred poletjem. Dirkališče v osrednji Franciji je bilo zgrajeno leta 1991. Proga je najbolj ravna od vseh in vsebuje veliko počasnih zavojev ter dvojnih ovinkov.

Silverstone v Veliki Britaniji gosti dirke že od leta 1950. Dirkališče, ki je nastalo iz letališča, je bilo temeljito prenovljeno v letu 1994.

V Nemčiji je prizorišče dirke Hockenheim. Prvotno je bila proga zgrajena že leta 1932. V tem desetletju so dirkališče prenovili in skrajšali za dobra dva kilometra.

Madžarska proga v Budimpešti je bi zgrajena leta 1986. Leži 12 kilometrov severovzhodno od Budimpešte. Postavljena je v naravni amfiteater, kjer se spusti v dolino, nato pa znova dvigne. Dirkališče velja za najpočasnejše na koledarju (z izjemo Monte Carla). Prehitevanje je zelo zahtevno, saj je dirkališče zelo ozko, poleg tega pa vsebuje tudi številne počasne ovinke.

Drugo prizorišče v Španiji je Valencia. Valencia je eno izmed dveh dirkališč, ki bo v tej sezoni prvič gostilo voznike Formule 1. Po zgledu Monaca bo tudi Valencia priredila dirko po mestu. Organizatorji vseeno pričakujejo, da bodo najvišje hitrosti presegle mejo 320 kilometrov na uro.

Belgijski Spa Francorchamps je bil zgrajen leta 1950. Zaradi spremenljivih vremenskih razmer je dirkanje zelo zahtevno. Tako lahko na nekem odseku proge sije sonce, medtem ko na drugem dežuje. Med leti 1970 in 1983 dirk ni bilo, saj so progo temeljito prenovili in jo med drugim skoraj za polovico skrajšali. Najbolj zloglasen ovinek na dirki je "Eau Rouge".

Monza je prvo prizorišče dirk v Italiji. To je domače dirkališče Ferrarija. Dirke so tu že od samega začetka Formule 1, torej od leta 1950. Proga velja za eno najhitrejših nasploh, saj je največja hitrost 368 km/h, in je od začetka doživela le malo sprememb.

Naslednja dirka bo v Singapourju, ki je po Valencii drugo dirkališče, ki bo prvič organiziralo dirko za svetovno prvenstvo. Obeta se pravi spektakel, saj gre za prvo azijsko mestno dirkališče in sploh prvo, ki bo tekmo organiziralo v nočnem času.

Fudži na Japonskem dirko gosti na Toyotini stezi. Potem ko je 20 let Veliko nagrado Japonske gostila Suzuka, se je preizkušnja lani vrnila na Fudži, kjer je že gostovala leta 1976 in 1977. Dirkališče so po dvoletni obnovi znova odprli aprila leta 2005.

Predzadnja dirka sezone bo na Kitajskem, v Šanghaju. Proga, ki so jo odprli leta 2004, je kombinacija hitrih in počasnih zavojev, v celoti pa je krog izjemno hiter. Povprečna hitrost je približno 200 km/h, najvišja pa čez 320 km/h. Proga je skonstruirana tako, da je gledalcem vidna kar 80-odstotno.

Zadnjo dirko sezone dirkači vozijo 2. novembra v brazilskem Interlagosu. Proga v predmestju Sao Paula je bila zgrajena leta 1973 in je bila sprva ena najdaljših nasploh. Dirkalniki so zaradi številnih izboklin na progi težko obvladljivi. Zaradi ozkih ovinkov, ki sledijo ravnemu delu proge, je zaviranje izjemno zahtevno. Dirko pogosto popestri dež.