Kazenski zakonik z dosmrtno ječo

Poslanci državnega zbora so ta teden med drugim obravnavali tudi sklop zakonov s področja pravosodja in med njimi opravili tudi prvo obravnavo predloga kazenskega zakonika.

Ljubljana - Ključne novosti novega kazenskega zakonika so: uvedba dosmrtne zaporne kazni za storilce najhujših kaznivih dejanj; register storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mladoletnih oseb (pedofilov), ki s posebnim zakonom ne bodo nikoli izbrisani iz kazenske evidence; obsojenci bodo manjše kazni lahko odslužili v hišnem priporu ali s humanitarnim delom; uvedba novih kaznivih dejanj, denimo šikaniranje na delovnem mestu (mobbing) ali pa preprečevanje delodajalca, da bi delavka v času zaposlitve zanosila; onesnaževanje okolja, predrzna vožnja v prometu, uzakonitev kazenske odgovornosti urednikov in lastnikov medijev v primeru dejanj zoper čast in dobro ime, storjeno s tiskom.

Novi kazenski zakonik, katerega avtorji so priznani pravni strokovnjaki, med njimi tudi Mitja Deisinger, ki ga predsednik republike predlaga za ustavnega sodnika, je poslancem v državnem zboru predstavil pravosodni minister Lovro Šturm. Sedanji kazenski zakonik, sprejet leta 1994, vsebuje preveč ostankov kazenskopravne miselnosti iz prejšnjega totalitarnega komunističnega režima. Enakega mnenja so koalicijske stranke, ki so v razpravi napovedale podporo kazenskemu zakoniku, z nekaj pridržki ga podpirata tudi SNS in Lipa. Branko Grims (SDS) je dejal, da je potreben, ker se je spremenilo družbeno in vrednostno okolje. »Šel bo v smeri evropskih vrednot, ščitil človekovo življenje, njegovo dostojanstvo, ščitil bo naše otroke, prinaša boljšo zaščito zaposlenih in tudi človekovega okolja,« je dejal poslanec iz Kranja, o dosedanjem zakonu pa dejal, da gre za jugoslovanski kazenski zakon, ki je bil leta 1994 toliko preoblikovan, da so iz njega izločili samo tisto, kar je bilo v izrecnem nasprotju z ustavo.

V opozicijskih strankah SD, Zares in LDS pa menijo, da predlagani kazenski zakonik ni ustrezen. Tako gorenjska poslanka Darja Lavtižar Bebler (SD) meni, da si moderna demokratična država, ki temelji na varovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin in vladavini prava, ne bi smela privoščiti tako korenitega posega v kazenski zakonik. Dodaja, da naš kazenski zakonik ni nesodoben ali v neskladju z evropsko kazensko zakonodajo, kot pozitivno jo je ocenil tudi Inštitut Maxa Plancka v Nemčiji, in tudi v analizah in poročilih sveta Evrope, ki so kdaj obravnavala kazenske zakone v državah članicah, ni zasledila, da bi bilo z našo zakonodajo kaj narobe. Sicer pa Evropska unija ne nalaga posegov v nacionalne kazenske zakonodaje. Poslanci so poleg kazenskega zakonika tokrat obravnavali še novelo zakona o kazenskem postopku in zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ter predlog zakona o odvetniški tarifi.