Evropsko leto medkulturnega dialoga

Besedilo: Daniela Močnik
/ 06:00

Leto 2008 je proglašeno za evropsko leto medkulturnega dialoga.

V vsej dominantnosti pomena medkulturnega dialoga moramo razmišljati o njem predvsem na nivoju posameznika in izzivih, ki nam jih prinaša življenje. Zaradi slednjih mora biti človek opremljen z različnimi spretnostmi in znanji. Ključno orodje je znanje materinščine, pa naj bo to slovenščina, italijanščina, španščina, angleščina. Mladi ciljni publiki se vse bolj približujejo tisti, ki vstopajo v tretje življenjsko obdobje. Zato na različnih nivojih poteka formalno izobraževanje, neformalno pridobivanje znanja in veščin pa naj bi potekalo v novoustanovljenih oblikah, kot so študijski krožki, središča za samostojno učenje in borze znanja. Od posameznika je odvisno, kako se bo na svoji življenjski poti opremil z različnimi vedenji in spretnostmi, kar mu bo omogočilo spoštovanje domačega miljeja, odprtost do vrednot, običajev, prepričanj, jezikovne različnosti in drugih kultur.

Pravijo, da večjezičnost pomaga graditi mostove med narodi in kulturami. * Prispeva k legitimnosti, preglednosti in demokratičnosti procesa evropskega združevanja. * Pospešuje mobilnost delavcev ter povečuje zaposljivost in konkurenčnost. * Spodbuja strpnost in socialno vključenost! * Kdor se nauči novega jezika, si pridobi novo dušo, je zapisal španski pisatelj in Nobelov nagrajenec Juan Ramon Jimenez. * V vsakem jeziku se skriva ogromno bogastvo. Če upoštevamo, da obstaja blizu sedem tisoč še živečih jezikov, koliko bogastva se torej skriva v njih. * Poezija, tudi tujejezična, nam približa jezikovno različnost. Ko potuje prek meja, krepi medkulturni dialog. * O posledicah pomanjkljivega jezikovnega znanja že pričajo študije EU.

Ob skrbi za jezikovno kulturo nehote pozabljamo na folklorno. Kar zapostavljeno je zbiranje, zapisovanje, obravnava in objavljanje folklornega slovstva. A ni povsod tako. S Tržaškega in iz Spodnje Savinjske doline za spodbudo omenjam dve pred kratkim predstavljeni knjigi Celjske Mohorjeve družbe, t. j. Nade Ravbar Morato Kruh in ribe in Blaža Podpečana Tedi ni blo t'k ko dons. V obeh je zbrano folklorno, v slovenskih narečjih neprecenljivo pripovedno gradivo (pravljice, bajke, legende, povedke, šale, anekdote, pričevanja …). Vsota drobnih, morda na videz neuglednih pripovedi, nenavadno živo predstavi zgodovino območja, od koder prihajajo. Bomo lahko tudi na našem cerkljanskem območju s skupnimi močmi zbrisali bele lise, ki kazijo zemljevid zbrane slovenske folkloristike?! Vzemite si čas, svinčnik in papir ter zapišite, kar veste le vi ali peščica ljudi. Potomci naslednjih rodov vam bodo za opravljeno delo hvaležni. Ohranili boste, česar molj ne razje in mu rja ne pride do živega.