Zapisujte in hranite dokaze

Najboljši pokazatelj, za koliko se na leto podraži kakšen izdelek ali storitev (kar vpliva na standard ljudi), je primerjava cene, ki jo enkrat na leto, ob istem času, plačaš za izdelek ali storitev enake kakovosti. Občasen pogled nazaj na gibanje neke cene je lahko prav zanimiv, zgovoren in odtehta tisto malenkost časa za sprotno zapisovanje večjih »letnih« izdatkov.

Nazoren primer take storitve, ki jo »izvaja« država, je cestnina, ki jo vsako leto ob istem času plačamo pri podaljševanju registracije avtomobila. Toda znano je, da je država tipičen monopolist, saj »moramo« iskati to storitev samo pri njej. Torej lahko dodobra izkorišča svoj monopolni položaj, saj pravijo, da je država »nenasitna«. Lahko, ni pa to nujno. Odvisno, kakšna, katera vlada upravlja z državo (in s tem vpliva na cene javnih storitev) in koliko so ji mar državljani.

 

V mojem primeru gre celo za isti avto, torej ni dvoma, da gre za povsem enako storitev. Marca 1996 sem za cestnino plačal 7.900 tolarjev, leta 2004 pa že 17.188 tolarjev, torej dobrih 117 odstotkov več. Bralci naj sami presodijo, če je bil »razpon« njihovih plač ali pokojnin v tem obdobju vsaj približno tak. Pri večini zagotovo ne. Zakaj sem »obstal« pri letu 2004? Zato ker sem do takrat plačeval cestnino državi, ki so jo upravljale vlade pod vodstvom LDS. Poglejmo še v obdobje sedanje vlade. Marca 2005 me je cestnina stala 17.429 tolarjev (72,73 evra), marca 2008 pa reci in piši: še vedno 72,73 evra. Storitev registracije se je z marca 2006 na marec 2007 znižala od 6,09 evrov na 5,76 evrov in ta znesek še velja. Znesek sam sicer ni velik, pa vendarle, tudi poceni se kaj pod vlado Janeza Janše. Najbolj, kar za 100 odstotkov so se »pocenile« tiste famozne nalepke.

 

Večina ljudi ne zapisuje, še manj hrani dokumente o takih stroških, zato pozabijo, koliko so plačali za take in podobne javne storitve lani in leta poprej. Zato zlahka nasedajo evforiji nekaterih medijev, kako ta vlada nič ne stori za zaščito standarda ljudi, seveda za razliko od prejšnjih vlad. Gornji primer nazorno dokazuje nasprotno, zato po plačilu najnovejše cestnine nisem mogel več molčati. Želel bi si, da bi sami vladni predstavniki in poslanci, kadar nastopajo v medijih, bili malo manj skromni oziroma bolj samozavestni pri zavračanju očitkov opozicije, saj imajo kaj pokazati. S konkretnimi primeri pa bodo pri tem še najbolj prepričljivi.

 

Ivan Likar, Škofja Loka