Odgovor g. Kupljeniku, direktorju podjetja Jeko-in, d. o. o., v zvezi z Jeko-in NI OKEJ
Rad bi se zahvalil g. Kupljeniku za izčrpen, a ne prav objektiven odgovor na moje pisanje v Jeseniških novicah dne 25. januarja 2008. Tokrat bom navedel dejstva, ki jih je on pozabil omeniti in s tem vsaj s svoje strani zaključil zadevo.1. Moja tožba za vračilo preplačil za dobavljeno toplotno energijo za obdobje, ko je Jeko-in samovoljno prekinil sklenjen dogovor o plačevanju po dejanski porabi, je bila nasprotna tožba in odgovor na njihovo tožbo (terjatev zapadlih obveznosti za dobavljeno toplotno energijo obračunano po stanovanjski površini). Naj pojasnim po domače. Jeko-in me je tožil, ker sem po njihovem mnenju premalo plačal za ogrevanje, saj sem plačal le toliko, kolikor sem porabil (obračun dejanske porabe po delilnikih je izvedel naš takratni upravnik AKADA, d. o. o.). Sodišče mi je dalo na izbiro tri možnosti: poravnavo, tožbo ali nasprotno tožbo in odločil sem se za slednjo. Ker pa je poravnava možna vse do glavne obravnave in ker je šlo za primerljiv znesek na obeh straneh, sem predlagal tudi to, saj si stranki s tem prihranita sodne stroške. Jeko-in se s poravnavo ni strinjal.
2. Tudi Jeko-in je svojo tožbo proti meni izgubil, saj ni mogel dokazati, da sem porabil več, kot sem plačal. Izstavljeni račun namreč še ni dokaz, kar je sodišče tudi njim razložilo in njihov zahtevek v celoti označilo kot neutemeljen. Prav tako Jeko-in ni znal utemeljiti višine priključne moči. Tega g. Kupljenik v svojem pisanju seveda ne omenja.
Jeko-in-u sem torej v roku poravnal sodne stroške, oni pa meni šele na mojo pisno zahtevo in z več kot enomesečno zamudo.
3. V svojem pismu g. Kupljenik prikazuje sklenitev Sporazuma o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto med Jeko-in in stanovanjskim objektom Tavčarjeva 4 (v katerem je 16 in ne 14 enot, kot navaja) kot izključni rezultat srčne dobrote in ustrežljivosti z njihove strani, v resnici pa gre za večletni trud, pisanje dopisov (ki so večinoma ostali brez odgovora) in prošnje z moje strani ter za zavlačevanje z njihove.
Trdim, da je obračunavanje nečesa, česar stranka ni prejela oz. porabila, protizakonito (Zakon o obligacijah). Časi prejšnjega sistema »vsi za enega, eden za vse« so dokončno minili, zato sistem, ki omogoča obračunavanje po stanovanjski površini (tisti, ki varčuje, plačuje tudi za tistega, ki tega ne počne), meji na kriminal. Tako se lahko pokrije marsikatera nedokazljiva »luknja«.
Jeko-in se je na sodišču izmazal zgolj z dejstvom, da z našo stavbo ni podpisal nobenega sporazuma (govorim o obdobju pred njegovo sklenitvijo). Zakaj ga ni podpisal in zakaj se na vse kriplje trudi obdržati status quo, pa je drugo vprašanje. Strinjam se, da je obračunavanje po površini bolj udobno in da je obračunavanje po dejanski porabi bolj zamudno in zahteva več truda, ampak dandanes si moramo plačo vendar zaslužiti, mar ne? Pa tudi to je res, da so bili in bodo pri obeh načinih še vedno neplačniki.
Na Jesenicah je še veliko stanovanjskih objektov, ki se trudijo podpisati sporazum z Jeko-in-om, pa jim to nikakor ne uspeva kljub sprejeti zakonodaji in raznim pravilnikom.
Dokaz, da se stvari lahko uredijo, če je volja, pa je ravno v tem, da je Jeko-in konec koncev z nami vendarle podpisal takšen sporazum, čeprav brez upravnika.
4. Firma, kot je Jeko-in, bi morala kot dobavitelj toplotne energije v prvi vrsti spodbujati sklepanje tovrstnih sporazumov z večstanovanjskimi objekti, kot to počno podobne firme v drugih slovenskih mestih. Organizirati bi morala javno izobraževanje in ozaveščanje potrošnikov in s tem omogočiti učinkovito varčevanje toplotne energije. Svojo tržno nišo bi lahko našla v ponudbi termostatskih ventilov in elektronskih delilnikov, nov vir dohodka pa v popisovanju delilnikov ter izračunu porabljene toplote, servisiranju itd.
Namesto tega pa se oklepa desetletja starega sistema in zavira razvoj mesta Jesenice, da o proč vrženi energiji sploh ne govorimo.
In to res NI OKEJ!
Daniel Dvoršak
P. S.: Pa da ne bi kdo pomislil, da iz mojega pisma govori užaljenost ali stara zamera. Čisto preprosto govori moj žep, ki ga ne dovolim prazniti kar tako za prazen nič.