Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bled / / 07:00

Osemdeset let najimenitnejšega blejskega hotela

Domačinka Jula Molnar je leta 1919 kupila hotel Luisenbad in ga leta 1922 preimenovala v Toplice. Po prenovi je bil novi Grand hotel Toplice odprt leta 1931.

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / / 16:13

V lesarstvu je veliko možnosti

V srednji šoli za lesarstvo Šolskega centra Škofja Loka so v sklopu informativnih dnevov minuli petek odprli tudi novo demonstracijsko učilnico.

Kronika / / 16:11

Geolog ni ocenil nevarnosti plazu

Na okrožnem sodišču v Kranju se je nadaljevala obravnava v primeru družina Bremec proti Občini Bohinj in Republiki Sloveniji (državi) zaradi zemeljskega plazu, ki je leta 2008 v bohinjski Srednji vasi...

Zanimivosti / / 15:54

Delo z lesom jih veseli

Učenci se bodo v prihodnjih mesecih odločali, v katero srednjo šolo naj se vpišejo. Izbiro so jim poskušali olajšati z informativnimi dnevi, ki so jih v srednjih šolah pri­pravili v petek in soboto. T...

Nasveti / / 15:51

Ali bi ajbiš?

Že dolgo nismo nobene rekli o ajbišu, izjemnem antibakterijskem zelišču z dobro zvenečim ljudskim imenom. Čas je, da to popravimo in ga ponovno postavimo na zeliščni piedestal. Tudi znanstveno je doka...

Razvedrilo / / 15:48

Sveža zakonca Celar

Matjaž Celar in Katarina Nastran sta se 1. februarja 2014 poročila v mestni hiši v Kranju, poročno slavje pa se je nadaljevalo s kosilom na Vodnikovi domačiji v Adergasu. Katarina bo avgus...