Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / četrtek, 10. november 2011 / 07:00

Od blizu in daleč

Tako je priznani fotograf Janez Pelko poimenoval razstavo aktov, ki so jo minuli četrtek odprli v galeriji Mreža Pri Rdeči Ostrigi.

Objavljeno na isti dan


Kronika / nedelja, 25. junij 2017 / 19:56

Obdolžena dopolnila zagovora

Na ponovnem sojenju nekdanjemu predsedniku Stanovanjske zadruge Gorenjske Francu Teranu in odvetniku Kristijanu Gnilšaku bodo morali še enkrat zaslišati Toneta Bobnarja, direktorja Zveze Kranj.

Kronika / nedelja, 25. junij 2017 / 19:55

Kadilo se je iz televizorja

Vodice – V Polju pri Vodicah se je v torek zvečer v stanovanjski hiši začel širiti dim in vonj po zažganem. Gasilci društev Polje, Vodice, Šinkov Turn in Repnje - Dobruša so ob prihodu na intervenc...

GG Plus / nedelja, 25. junij 2017 / 19:54

Jeza kranjskega župana

»Nedela je bela, / pondelk pa je plav, / v tork se ne dela, / v sredo mi je žav, / v četrtek se začne, / se v petek konča, / v soboto pa je colnga, / k se pije in kozla, / kozlati, kozlati, ko zlat...

Zanimivosti / nedelja, 25. junij 2017 / 19:51

Kranj nekoč in danes

V letu 1897 je bila zgrajena Majdičeva hiša. Investitor je bil veletrgovec Ivan Majdič. Stala je ob poslopju gimnazije, ločena od njega z dvoriščem. Bila je dvonadstropna poslovno-stanovanjska hiša...

GG Plus / nedelja, 25. junij 2017 / 19:49

Skriti biseri Slovenije

»Biser, ki ga bomo obiskali, je posebna znamenitost; brez pretiravanja ji lahko rečemo naravni čudež. Ali pa je morda le naše omejeno časovno dojemanje tisto, ki ovije posledico potrpežljivega delo...