Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bled / sobota, 12. december 2009 / 07:00

Južna obvoznica se spet odmika

Južno razbremenilno cesto na Bledu naj bi začeli graditi že letos jeseni, a se zdaj lahko zgodi, da se bo začetek gradnje pomaknil celo v leto 2012.

Objavljeno na isti dan


Kronika / petek, 14. april 2017 / 21:28

Ni se držal omejitve

Tržič – Gorenjski prometni policisti so nekaj večerov nazaj obravnavali voznika, ki je po glavni cesti Podtabor–Tržič divjal s hitrostjo 170 kilometrov na uro, čeprav je hitrost tam omejena na 90 k...

Gospodarstvo / petek, 14. april 2017 / 21:27

Lubadar se letos še ne bo umiril

Kranj – V Zavodu za gozdove Slovenije ocenjujejo, da se bodo problemi, ki jih v gozdovih povzroča prekomerna razmnožitev lubadarja, nadaljevali tudi letos, pri tem pa bodo na obseg poškodb vplivale...

Kultura / petek, 14. april 2017 / 21:27

Jakopičevo priznanje Tomažu Furlanu

Že tretje leto zapored priznanje Riharda Jakopiča umetniku iz Škofje Loke.

GG Plus / petek, 14. april 2017 / 18:38

Nakljanci dobili svojo potico

Alojzija Murn je razmišljala o tem, kaj izvirnega bi lahko postregli obiskovalcem razstav Likovnega društva Naklo. Kranjska klobasa ji ni šla iz glave, a kako jo vplesti v imenitnejšo jed? Nastala je...

Slovenija / petek, 14. april 2017 / 18:38

Najbolj premožni

V katerih državah na svetu so ljudje najbolj premožni? Ko gre za finančno premoženje. Prve tri: Švica, ZDA, velika Britanija … Slovenija je na tem seznamu na 25. mestu, med srednje bogatimi državami …