Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Humor / ponedeljek, 19. april 2010 / 07:00

Brez babice gremo na jug

Na jug proti Ukrajini smo se odpravili po "rezervni cesti", saj gre glavna prometna žila skozi Tiraspol in samozvano Pridnestrsko republiko, kjer je zakon menda precej relativna kategorija.

Objavljeno na isti dan


Kultura / / 17:55

Orkester, Jezdeca, Moja Vesna ...

Ob treh z več vesnami nagrajenih filmih je še kopica tistih, ki si jih velja zapomniti.

Preddvor / / 17:53

Najprej se je podražila elektrika, potem še biomasa

Na zadnji oktobrski seji občinskega sveta v Preddvoru sta predstavnika družbe Ekoenergo svetnike seznanila s spremembami cenika ogrevanja iz sistema daljinskega ogrevanja.

Kamnik / / 17:52

Predstavili Misli za Kamnik

Študenti Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani so pripravili nabor rešitev za nekatere prostorske izzive, s katerimi se srečuje Kamnik.

Rekreacija / / 17:24

Vonj po morju in borovcih

Kanjon Vrženica (202 m n. m.) – Otrok Krk ima odlično infrastrukturo kolesarskih in pohodniških poti. Pohodniške poti so različno zahtevne, med zahtevnejšimi je vzpon po kanjonu Vrženica v bližini Baš...

Šenčur / / 17:21

Nekatere investicije prenesli v naslednje leto

Šenčur – Šenčurski občinski svetniki so na oktobrski seji po skrajšanem postopku sprejeli rebalans proračuna letošnjega leta, s katerim so znižali prihodke za dobrega 3,8 milijona evrov in odhodke...