Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / torek, 14. maj 2019 / 12:12

Loške novice, št. 5

Loške novice, 14. maj 2019, št. 5

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sobota, 26. maj 2007 / 07:00

Pohujšanje v mestu šentloškem

Da bi se v mestu, ki je bilo nekdaj freisinško, dogajalo pohujšanje - to se pa res ne spodobi! V škofovsko mesto sodi pasijon, ne pa razne nečednosti. V tem, da jih ne dopušča, je loški župan spodobni...

Gorenjska / sobota, 26. maj 2007 / 07:00

Mednarodni prostovoljni tabori

Pomagaj zgraditi muzej na prostem in poučevati romunske otroke... in spoznal boš sebe in svet

Gorenjska / sobota, 26. maj 2007 / 07:00

Od Števerjana do Števerjana

Sklenjen je "Venec Slovenije" z Dragom Kraljem

Gorenjska / sobota, 26. maj 2007 / 07:00

Les za violine in jahte

Slovenski lastniki gozdov zaradi naraščajočih proizvodnih stroškov in padanja cen lesa iščejo čim boljše možnosti za prodajo. Ob državnih in kmečkih gozdovih je vse več novih, drobnih lastnikov gozdov...

Gorenjska / sobota, 26. maj 2007 / 07:00

Z novim oknom lahko tudi varčujemo

Oken in vrat ne kupujemo le za opremo novogradenj, ampak tudi ob njihovi izrabi.