Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / nedelja, 1. februar 2015 / 07:00

Večerja na meter

Pred nekaj leti sem rojstni dan praznovala v Parizu. Vse štiri dni dež na dež, le z nekaj zaplatami sonca. Ko z Izbranim delava načrt, kaj početi tretji dan, seževa po reklamnem gradivu tradicija i...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / ponedeljek, 5. september 2016 / 22:46

Dan začnejo z gibanjem

Med več kot stotimi skupinami Šole zdravja, ki delujejo po vsej Sloveniji in svoje dneve vsako jutro začnejo s telovadbo na prostem 1000 gibov, so tudi tri škofjeloške: Sotočje, Trata in Kamnitnik. V...

Železniki / ponedeljek, 5. september 2016 / 22:45

Z dvigalom do večje svobode

Gasilci PGD Železniki so pomagali družini lani preminulega člana Franceta Žaberla in za njegovega invalidnega sina Dominika postavili hišno dvigalo, kar je bila tudi očetova želja.

Kultura / ponedeljek, 5. september 2016 / 22:45

Likovno potovanje v znano neznano naravo

V Mali galeriji Likovnega društva Kranj razstavlja mlada likovna umetnica Maruša Štibelj iz Kranja. Naslov razstave Kraji, ki jih želim videti vabi, da jih vidimo tudi mi.

Kultura / ponedeljek, 5. september 2016 / 22:44

Grafiti od upora do Trsta

V Stolpu Škrlovec bo do konca septembra na ogled razstava Grafiti na Slovenskem med drugo svetovno vojno, ki jo je v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine v Ljubljani pripravila Helena Konda.

Šport / ponedeljek, 5. september 2016 / 22:44

Spal v višinskem šotoru

Pogovor s plavalcem Darkom Đuričem in maratoncem Sandijem Novakom, Gorenjcema, ki bosta nastopila na paraolimpijskih igrah v Riu de Janeiru.