Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / sobota, 18. november 2023 / 09:33

Delna zapora predora Sten

Delna zapora predora Sten

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 8. avgust 2022 / 15:41

V nedeljo potrdili 477 okužb z novim koronavirusom

Ljubljana – V nedeljo so v Sloveniji ob 385 PCR-testih in 1687 hitrih antigenskih testih potrdili 477 okužb z novim koronavirusom. Po podatkih ministrstva za zdravje je bilo v nedeljo zaradi covida...

Jesenice / ponedeljek, 8. avgust 2022 / 15:34

Slikovita ferata Dobršnik nad Hrušico

V jeseniški občini so dobili prvo ferato, in sicer Dobršnik nad Hrušico. Dolga je tisoč metrov in visoka 270 metrov, je srednje zahtevna, obvezna pa je uporaba čelade, plezalnega pasu in samovarovalne...

Kranjska Gora / ponedeljek, 8. avgust 2022 / 15:24

Obnova Pocarjeve domačije

Pocarjevo domačijo, muzejsko hišo v slikoviti Zgornji Radovni, so letos za obiskovalce odprli nekaj kasneje kot običajno, šele sredi julija. Razlog za zakasnitev so bila obnovitvena dela, ki jih lastn...

GG Plus / ponedeljek, 8. avgust 2022 / 15:20

Nepogrešljivi pri reševanjih

Enota vodnikov reševalnih psov, ki deluje pod okriljem Kinološkega društva Duplica, v letošnjem letu praznuje deseto obletnico delovanja. Skupaj s svojimi vodniki psi opravijo zahtevna izobraževanja,...

Kronika / ponedeljek, 8. avgust 2022 / 15:18

Večje število nezakonitih prehodov

V zadnjem obdobju policija beleži povečano število nezakonitih prehodov državne meje, kar pa je po njihovih ocenah pričakovano in ne vpliva na varnost v državi.