Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / ponedeljek, 13. oktober 2008 / 07:00

Kopališče je klavrna podrtija

Ločani se ne morejo iskreno veseliti lepo obnovljene Hudičeve brvi, ki čez Soro vodi proti Puštalu, kajti ta del mesta kazi ena največjih "loških sramot", propadajoče kopališče.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 1. junij 2009 / 07:00

Na vižah tudi Dori in Zarja

Kvintet Dori bo na Večeru narečnih viž v Škofji Loki predstavil vzhodno-gorenjsko narečje, ansambel Zarja pa radovljiško.

Prosti čas / ponedeljek, 1. junij 2009 / 07:00

Legendi v glasbenih spominih

Boris Kopitar, dolgoletni sodelavec nacionalne televizije, se je odločil, da bo za zaključek pomladnega ciklusa oddaj Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem gledalcem ponudil nekaj drugačnega.

Gospodarstvo / ponedeljek, 1. junij 2009 / 07:00

Gorenjska banka začasno na Predilniški cesti

Tržič – Pogoji za poslovanje v ekspozituri na Trgu svobode 1 v Tržiču niso več ustrezali sodobnim bančnim standardom, zato so se v Gorenjski banki odločili za temeljito prenovo s...

Kronika / ponedeljek, 1. junij 2009 / 07:00

Usklajenost reševalcev rešuje življenja

Kranjski gasilci in reševalci se že dobro desetletje enkrat letno skupno usposabljajo za reševanje v prometnih nesrečah.

Kronika / ponedeljek, 1. junij 2009 / 07:00

Kriminal

Izginil mercedes Kranj – V noči na torek je neznani storilec v Kranju ukradel avtomobil Mercedes-Benz E 220 CDI, letnik 2002, črne barve in registrsk...