Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Avtomobilizem / torek, 13. november 2007 / 07:00

Pozdravljena združena Evropa

Test: Hyundai i30 1.6 CRDi Style

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / sobota, 25. februar 2017 / 20:42

V Vincarjih brez nepravilnosti

Nadzor komunalne naložbe v Vincarjih, kjer je bila gradnja končana leta 2012, je pokazal, da pri evropsko podprtem projektu ni bilo nepravilnosti.

Cerklje na Gorenjskem / sobota, 25. februar 2017 / 19:30

V Domu Taber po novem direktorica

V Domu Taber je Zdravka Kastelica na položaju direktorja nasledila Elizabeta Pristav Bobnar.

Zanimivosti / sobota, 25. februar 2017 / 19:26

Kranj in grofje Celjski

Kako je bila videti cerkev, ki je stala na mestu današnje, za zdaj ni mogoče natančneje ugotoviti. Tudi podoba današnje cerkve ni povsem taka, kakršna se je kazala po gradnji v prvi polovi...

Nasveti / sobota, 25. februar 2017 / 19:25

Tedenski horoskop

Oven (21. 3.–21. 4.)

GG Plus / sobota, 25. februar 2017 / 19:22

Podmaršal Joža Tomše – še en dokaz slovenske vojaške nadarjenosti

Joža Tomše, ki se je rodil 20. februarja 1850 na Poljšici pri Podnartu, je bil eden od kar velikega števila nadvse uspešnih Slovencev, ki so se izkazali v avstro-ogrski vojaški službi. Nje...