Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / nedelja, 3. marec 2019 / 11:39

Domače, sveže – in kajpak zdravo, neoporečno

V zadnjih tednih je bila v Sloveniji pogosta tema družbeni eksperiment – ravnanje poslanca, ki se je, naveličan čakanja pri blagajni, s sendvičem, ne da bi ga plačal, zmuznil iz trgovine i...

Objavljeno na isti dan


Cerklje na Gorenjskem / torek, 10. oktober 2006 / 06:00

Gostovanje argentinske Pristave

Slovenska gledališka skupina Pristava iz Buenos Airesa v Argentini je gostovala tudi v Cerkljah in Podbrezjah.

Šenčur / torek, 10. oktober 2006 / 06:00

Obnovljena šenčurska šola

Osnovna šola Šenčur je v zadnjih dveh letih dobila povsem novo, sodobno podobo.

Mengeš / torek, 10. oktober 2006 / 06:00

Mengeš potrebuje obvoznico

Mengeš - Mengeš je prometno eno najbolj obremenjenih mest v Sloveniji. Skozenj teče promet s Štajerske proti Ljubljani in Gorenjski, veliko je tudi tranzitnega prometa....

Zanimivosti / torek, 10. oktober 2006 / 06:00

Srečanje psov meščančkov

Kranj - Pred vrtnim centrom Kalia na Zlatem polju v Kranju so v soboto dopoldne izbirali najbolj simpatičnega, največjega, najmanjšega in najbolj ubogljivega mešančka. Zbralo se je...

Cerklje na Gorenjskem / torek, 10. oktober 2006 / 06:00

Pravi kmet ne rabi fitnesa

Če bi potencialne slovenske misice in mistri vedeli, da je nagrada na izboru Lepotice in Fanta slovenskega podeželja najprej obisk Brazilije, potem šele John Deere, bi si vsi omislili kmetijo.