Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 17. maj 2023 / 13:41

Tanja odgovarja

Pozdravljeni, z možem si že leta želiva otroka, pa nikakor ne morem zanositi. Stara sem že 30 let, poskušala sva že z umetno oploditvijo, otroka pa od nikoder.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 19. februar 2010 / 07:00

Ema je odskočna deska

Pred Emo smo se pogovarjali z Darjo Švajger, edino slovensko pevko, ki ji je kar dvakrat uspelo zmagati na tem izboru in zastopati našo državo na Eurosongu. Na Eurosongu je bila posebej uspešna leta 1...

Kronika / petek, 19. februar 2010 / 07:00

Nemirna tla pod Naklim

Ta teden so se v okolici Naklega tla kar petkrat stresla, sicer šibko, a še vedno dovolj, da so se nekateri ustrašili, da gre za napoved večjega potresa.

Škofja Loka / petek, 19. februar 2010 / 07:00

Vsi niso izpadli iz evropskih virov

Gorenjski projekti gradnje vodovodov in kanalizacij ter čistilnih naprav iz evropskih kohezijskih virov so pod vprašajem, vendar ne vsi. Iz projektnega sveta kohezijskega projekta na Škofjeloškem nam...

Kultura / petek, 19. februar 2010 / 07:00

Svetoduški veseli Matiček

Pretekli teden je igralska skupina KUD Ivan Cankar od Sv. Duha premierno uprizorila Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi v režiji Matija Milčinskega.

Humor / petek, 19. februar 2010 / 07:00

A uganeš, kdo sem jaz?

Letošnji pust je bil živahen tudi med slovenskimi politiki. Nekateri izmed njih so si nadeli različne maske, Mali brat sem jih znal odkriti, kaj pa vi.