Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 11. maj 2012 / 07:00

Mladi izsiljevalci v zapor

Kranjsko sodišče je trem mladim Gorenjcem, starim od 26 do 29 let, zaradi izsiljevanja in mučenja njihovega prijatelja prisodilo zaporne kazni.

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / / 22:03

Občina Škofja Loka dobila Zlati kamen

Dobitnica letošnjega priznanja Zlati kamen za razvojno najprodornejšo slovensko občino je občina Škofja Loka.

Radovljica / / 13:39

Sočutje in pomoč zasvojencem

Pomagajmo človeku, ki pada, in ponudimo mu roko, da bo vstal, je sporočilo sobotnega romanja alkoholikov in drugih zasvojencev ter njihovih svojcev na Brezje.

Škofja Loka / / 13:38

Le povezani do denarja

Župani slovenskih zgodovinskih mest so se z evroposlanko Mojco Kleva Kekuš pogovarjali o možnostih pridobivanja nepovratnih evropskih sredstev neposredno v Bruslju.

Kranjska Gora / / 13:38

Pasulj namesto rož

Na Dovjem še vedno ohranjajo posebno tradicijo praznovanja dneva žena. Že trideset let na 8. marec v kotlu sredi vasi skuhajo velik kotel pasulja; fantje ga pridejo iskat s kanglicami, da gospodinjam...

Jesenice / / 13:36

Razvajali so jih v mestu

V sedmih slovenskih krajih, med njimi tudi v Kranju, na Jesenicah in v Naklem, v akciji Razvajaj se v mestu na poseben način razvajali ženske.