Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 20. november 2009 / 07:00

Kronika tedna

Še enkrat o notarjevi odgovornosti Na ljubljanskem okrožnem sodišču bodo morali ponoviti sojenje zoper notarja Borisa Lepšo zaradi domnevne odškodninske odgovornosti,...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / sobota, 17. avgust 2013 / 12:03

Znižane zaloge krvi, povabilo k darovanju

Ljubljana, Zgornje Duplje - Na Zavodu RS za transfuzijsko medicino imajo nekoliko znižane zaloge krvi krvnih skupin A (RhD-poz) in B. »V sodelovanju z območnimi združenji Rdečega križa zal...

Zanimivosti / sobota, 17. avgust 2013 / 12:02

Nalezljiva mogočnost

V Kranju »mogočnost« očitno postaja nalezljiva. Zadnji mesec smo tako kot po vsej Sloveniji tudi na Gorenjskem v obliki suše bili deležni mogočnosti narave. V več stoletij prvi hiši mesta...

GG Plus / sobota, 17. avgust 2013 / 12:01

General Frank Gorenc

Leta 1961 se je iz Ljubljane v Ameriko napotila slovenska družina Gorenc. Njena sinova Stanley in Frank sta postala generala ameriškega letalstva, Frank pa je ta mesec prevzel poveljstvo nad ameriš...

Kronika / sobota, 17. avgust 2013 / 11:59

Množična nesreča na Betinovem klancu

Bled - V torek okoli 16. ure se je na Betinovem klancu na Bledu zgodila prometna nesreča, ki jo je povzročil 52-letni Belgijec. Z osebnim avtomobilom je nenadoma zapeljal na nasprotni vozn...

Radovljica / sobota, 17. avgust 2013 / 11:45

Lepo, mehko in natančno …

Na tradicionalnem, že 25. Alpskem pokalu v Lescah so si gledalci lahko ogledali več kot 40 poletov radijsko vodenih modelov maket letal. Osupljive akrobacije, a tudi nesrečen padec na tla.