Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / četrtek, 9. november 2017 / 17:33

Knjiga za vse, ki jih knjiga briga

Pri Cankarjevi založbi je izšel zbornik z naslovom Založniški standardi.

Objavljeno na isti dan


Šenčur / torek, 25. oktober 2022 / 18:23

Pomagajo družini, ki je izgubila očeta

Šenčur – Šenčurski občinski svetniki so družini Mohar iz šenčurske občine, ki jo je konec septembra prizadela tragedija, ko so nenadoma izgubili očeta, namenili pet tisoč evrov finančne pomoči, ki...

Kranj / torek, 25. oktober 2022 / 18:23

Velika tridnevna cepilna akcija v Kranju

Kranj – Zdravstveni dom Kranj ta teden od srede do petka znova organizira množično cepilno akcijo proti sezonski gripi in covidu-19 v kranjski vojašnici, in sicer prvi dan od 11. do 18. ure, drugi...

Zanimivosti / torek, 25. oktober 2022 / 18:22

Predstavili poročne trende

Na poročnem sejmu na Brdu pri Kranju se je predstavilo okoli šestdeset ponudnikov poročnih storitev.

Gorenjska / torek, 25. oktober 2022 / 18:19

Ali sem upravičen

Na gorenjske centre za socialno delo v zadnjih dneh kličejo številni upokojenci, ki jih je zmedlo obvestilo ministrstva.

Nasveti / torek, 25. oktober 2022 / 18:17

Špela mi je rešila življenje

Po nekem čudežu za Gorazdovo sramoto sošolci niso izvedeli. Slišali so le, da se ga je vsak večer napil, kar ser jim je zdelo »frajersko«. Gorazd nadal...