Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sobota, 17. maj 2008 / 07:00

Nevarni visoki odmerki faktorja VIIa

Hemofilija je dedna motnja strjevanja krvi, ki jo ženske, ki običajno zaradi nje nimajo težav, prenesejo na svoje moške potomce. Bolniki s hemofilijo imajo v krvi premalo strjevalnega faktorja VI...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sobota, 31. december 2016 / 19:19

Srečno 2017

Gorenjski glas stopa v sedemdeseto leto izhajanja.

Škofja Loka / sobota, 31. december 2016 / 12:04

Več kot sto let stare jaslice

Škofja Loka – Mira in Lojze Primožič sta se letos odločila, da bosta postavila prav posebne, kar sto tri leta stare jaslice. »Že pred leti sem jih dobila pri sedaj že pokojni teti Helenci Bizjak v...

Zanimivosti / sobota, 31. december 2016 / 12:03

Kam na zadnjo noč v letu

Danes se bomo poslovili od starega leta. Novo leto 2017 bo večina Gorenjcev pričakala kar doma, v družbi prijateljev in sorodnikov. Bolj kot bučnih silvestrovanj na mrzlih mestnih ulicah s...

GG Plus / sobota, 31. december 2016 / 11:55

Peta veja oblasti

Ljudje se večkrat sprašujejo, kdo nam vlada in v čigavo korist. Ali nam vladarji olepšujejo resnico? Ali se trudijo za upravljanje države v korist ljudi? Klasična delitev oblasti na zakono...

Zanimivosti / sobota, 31. december 2016 / 11:52

Praznična letina

Božiček se je za eno leto poslovil, Dedek Mraz se bo zdaj zdaj. Upamo, da sta vam po večini uspela uresničiti vaše želje. Tistim fantom, ki jim na vrtu rase drevo, ki si ga lahko ogledate na fotogr...