Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 18. maj 2009 / 07:00

Komentar: Veliki rešitelj

Pred dobrim tednom dni so člani Združenja menedžer, v katerem so zbrani ugledni slovenski predsedniki uprav in direktorji, ob 20-letnici delovanja med drugim povedali: 'Naš cilj niso odpuščanja'...

Objavljeno na isti dan


Medvode / sobota, 13. oktober 2007 / 07:00

Smlednik je po urejenosti srebrn

Odločitev evropske ocenjevalne komisije Entente Florale je znana. Smlednik je v kategoriji vasi prejel srebrno medaljo, kar je več, kot so Smlejci pričakovali.

Medvode / sobota, 13. oktober 2007 / 07:00

Kmetija, ki podira stereotipe

Redijo 140 glav govedi, od tega 80 krav molznic črno-bele pasme. Obdelujejo 60 hektarjev zemlje in vendar si štiričlanska družina zna privoščiti tudi dopust.

Slovenija / sobota, 13. oktober 2007 / 07:00

Z zbranim denarjem na izlet

Na zadnjo septembrsko nedeljo je bila na Katarini tradicionalna jesenska tržnica, na kateri so šolarji zbrali čez tisoč evrov za končni izlet. Veliko zanimanje za pohod po Poti suhih hrušk in kraških...

Medvode / sobota, 13. oktober 2007 / 07:00

Po Medvodah vozi mini avtobus

Od 17. septembra do konca leta bo po Medvodah poskusno vozil avtobus z 21 sedeži. Največ potnikov na postaji pri Centru starejših.

Medvode / sobota, 13. oktober 2007 / 07:00

Smledniški grad ima nov južni zid

Nadaljevali so z obnovo smledniškega Starega gradu. Do konca leta naj bi bil narejen idejni projekt za stolp, ki bo visok okoli 33 metrov.