Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / petek, 23. februar 2024 / 17:12

Odgovor

Odgovor na pismo Francija Kindlhoferja, ki je bilo v Gorenjskem glasu objavljeno 2. februarja 2024 Pismo je bilo vredno prebrati, saj...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / / 15:53

Poročena že petdeset let

Zlato poroko sta praznovala Branka in Miha Tominc iz Reteč pri Škofji Loki.

Kranj / / 15:48

Vse več jih potrebuje pomoč

V Osnovni šoli Jakoba Aljaža je skupina staršev ustanovila fundacijo za pomoč učencem. Zbrana sredstva bodo namenili za plačilo naravoslovnih taborov, ekskurzij in podobno.

Šenčur / / 15:48

Letošnjo novoletno jelko pripeljali vaščani Luž

Šenčur – Prvi decembrski petek je v Šenčurju že tradicionalno namenjen postavitvi božično-novoletnega drevesa, letos se je to zgodilo že šestnajstič. V središče občine so ga tokrat pripeljali vašča...

Jesenice / / 15:45

Priznanja medicinskim sestram

Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske je podelilo stanovska priznanja. Prejeli so jih Marjana Bratkovič, Katja Vrankar, Helena Dolžan Lindič, Aleksandra Vodopivec in Bla...

Cerklje na Gorenjskem / / 15:43

Občina bi kupila ves RTC Krvavec

V zreškem Uniorju za nakup RTC Krvavec čakajo še kakšnega kupca, za zdaj pa so nezavezujočo ponudbo prejeli le od Občine Cerklje na Gorenjskem.