Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / nedelja, 20. maj 2007 / 07:00

Zgodovina se ponavlja

V Jeseniških novicah je Jožef Arh napisal izredno zanimiv članek z naslovom Zakaj danes lahko stoji jeklarna Acroni na Jesenicah. Čeprav gre za daljši prispevek, mislim, da bi lahko, predvsem z...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / ponedeljek, 7. september 2009 / 07:00

Priznanje Mojstru poštevanke

Ljubljana - Pred nekaj dnevi so na Ljubljanskem gradu razglasili dobitnike plaket in posebnih priznanj iz natečaja Ustvarjalni učitelj leta 2008/09, tokrat že enajstega po vrsti...

Nasveti / ponedeljek, 7. september 2009 / 07:00

Jedi za poletne dni

Marinirani losos Sestavine: 70 dag svežega lososa, sol, natrt poper, malo sladkorja, 1 vejica listov kopra, pol žličke gorčičnih semen. Koprova go...

Gospodarstvo / ponedeljek, 7. september 2009 / 07:00

Podelili zadružna priznanja

Iz Gorenjske so priznanja prejeli Zdravko Hafner, Janko Jeglič in Janez Šušteršič ter kmetijsko gozdarski zadrugi Škofja Loka in Sava Lesce.

Gospodarstvo / ponedeljek, 7. september 2009 / 07:00

Končno rast gospodarstva

Po dveh četrtletjih negativne rasti se je BDP v drugem četrtletju letos (v primerjavi s prejšnjim) povečal za 0,7 odstotka. Avgustovska inflacija ničodstotna.

Kronika / ponedeljek, 7. september 2009 / 07:00

Nesreče

Vsak dan delovna nesreča Koroška Bela - V jeseniškem Acroniju so imeli v prvi polovici minulega tedna kar tri delovne nesreče. V...