Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / petek, 11. december 2015 / 07:00

Soočili argumente o beguncih

Dijaki Gimnazije Kranj so v torek v Mestni knjižnici Kranj v zaigrani razpravi poskušali argumentirano zavzeti stališča v podporo beguncem in proti njim. Pridružila se jim je pisateljica Neli Kodrič F...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / ponedeljek, 4. januar 2010 / 07:00

Novoletni horoskop

Leto 2010 je v znamenju Tigra, oziroma Hu. Je simbol moči, strasti in tveganja. In tako leto je tudi pred nami, eksplozivno ter silovito na vseh področjih. Naši širokopotezni načrti bodo veliki in drz...

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 4. januar 2010 / 07:00

V kulturnem hramu letos manj prireditev

Cerklje - V kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah je bilo predlani 61 kulturnih dogodkov, lani do oktobra pa 27, so decembra obvestili občinske svetnike v...

Zanimivosti / ponedeljek, 4. januar 2010 / 07:00

Rekorden dobitek v kranjskogorski Koroni

Kranjska Gora - Tik pred koncem leta se je sreča še posebej na široko nasmehnila šestdesetletnemu Avstrijcu, ki je v ponedeljek popoldne v Hitovi igralnici Korona v Kranjski Gori...

Zanimivosti / ponedeljek, 4. januar 2010 / 07:00

Koledniki voščili srečo v Cerkljah

Na štefanovo so v središču Cerkelj pripravili prvo koledovanje.

GG Plus / ponedeljek, 4. januar 2010 / 07:00

Kaj bo, kaj bo!?

»Kaj bo, kaj bo!?« vpijejo tisti, ki vidijo vse slabo in se bojijo, da bo še slabše. »Saj bo, saj bo,« jim odgovarjajo vsega hudega vajeni in bolj prisebni. Jaz pa se ob tem sprašujem, ali je spl...