Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / nedelja, 31. marec 2024 / 22:55

Kruha nismo stradali, garali pa veliko

Olga Rožič iz Rateč je praznovala visok življenjski jubilej, recept čile in bistre stoletnice za dolgo življenje je: »Skromno in pa delavno.«

Objavljeno na isti dan


Nasveti / ponedeljek, 8. julij 2013 / 12:27

Vsemogočne mame

Ko poslušam mamice današnjega časa, me začne skrbeti za otroke. Za kaj vse bi rade poskrbele. Za kaj vse mislijo, da morajo urediti. Kot da bi se Cankarjeva mama s skodelico kave prelevila v super...

Humor / ponedeljek, 8. julij 2013 / 12:19

Ta je dobra

Neki delavec zaposlen v tovarni ETA Kamnik je imel blazno željo, da bi ga vtaknil v rezalko kumaric.Leta in leta je željo v sebi skrival in na skrivaj pogledoval proti rezalki kumari...

Kronika / ponedeljek, 8. julij 2013 / 11:31

Vzel denar in vino

Kranj - Neznani storilec je na Jezerski cesti v Kranju vlomil v prostore gostinskega lokala in ukradel menjalni denar ter večjo količino buteljčnega vina. Lastnik je nastalo škodo ocenil n...

Kronika / ponedeljek, 8. julij 2013 / 10:05

Sposodil bi si pet tisočakov

Škofja Loka - Škofjeloške policiste je v torek popoldne poklicala občanka, ker jo je na Mestnem trgu v Škofji Loki ustavil neznanec in jo v angleškem jeziku prosil, naj mu posodi pet tisoč...

Kultura / ponedeljek, 8. julij 2013 / 09:56

S Pesmimi severnega vetra

Kranj - Ženski zbor Carmen manet, ki ga sestavljajo nekdanje in sedanje dijakinje Gimnazije Kranj, nadvse uspešno pa ga vodi Primož Kerštanj, je pred dnevi v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu...