Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 11. december 2012 / 07:00

Z baklami od jaslic do jaslic

Preddvor - Turistično društvo Preddvor v sodelovanju z občino v petek, 14. decembra, pripravlja že četrti pohod z baklami. Pohodniki se bodo zbrali ob 17. uri pred poslovalnico TD i...

Objavljeno na isti dan


Preddvor / sobota, 1. september 2007 / 07:00

Pet občinskih nagrajencev

Preddvor – Komisija za priznanja občine Preddvor je predlagala, občinski svet pa potrdil pet imen letošnjih nagrajencev ob občinskem prazniku. Pet predlagateljev je sicer v s...

Kranjska Gora / sobota, 1. september 2007 / 07:00

V novo šolsko leto brez telovadnice

Učenci iz Mojstrane bodo do konca leta telovadili v naravi ter hodili plavat v bazen v Kranjsko Goro.

Radovljica / sobota, 1. september 2007 / 07:00

Mitja Gaspari znova na Gorenjskem

Škofja Loka, Radovljica - Ta teden je predsedniški kandidat Mitja Gaspari obiskal svoje podpornice in podpornikev Radovljici in Škofji Loki, ki prizadevno zbirajo podpise...

Tržič / sobota, 1. september 2007 / 07:00

Funkciji nista združljivi

Tržič - Občinski svetnik Dragomir Ficko iz Tržiča je tožil občino Tržič zaradi predčasnega prenehanja mandata občinskega svetnika, sklep o tem pa je občina sprejela zaradi...

Zanimivosti / sobota, 1. september 2007 / 07:00

Zvesti Gorenjskemu glasu

Ladislava (Ladi) in Valentin (Tina) Arnež prihajata iz Begunj. Spoznali smo se na Glasovem izletu, ki se jih rada udeležujeta, bila sta tudi na pikniku v Besnici. Na Gorenjski gl...