Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bohinj / petek, 4. marec 2022 / 11:48

Sam's Fever v Bohinjski Bistrici

Bohinjska Bistrica – Po Kamniškem koncertu sledi nastop v Bohinju, je napovedal Jure Sodja iz ekipe skupine Sam's Fever, ki je v čast prazniku zaljubljencev ogrevala publiko v Domu kulture Kamnik....

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / nedelja, 7. februar 2010 / 07:00

Komentar: Brezobzirni do tekaških prog

Letošnja zima je spet bolj darežljiva s snegom. Je tudi dovolj mrzla, da se je sneg ohranil. Tega so posebej veseli ljubitelji smučarskega teka, za katere so marsikje uredili proge. Posebej so ob...

Kranj / nedelja, 7. februar 2010 / 07:00

Smeti za zdaj ostajajo Kranju

Po sredini seji poslovnega odbora konzorcija CERO je jasno le, da ima kranjska občina še štiri mesece časa, da odda vlogo za kohezijska sredstva, če ji to ne uspe, prednost dobijo Jeseničani.

Žirovnica / nedelja, 7. februar 2010 / 07:00

Neurejen status Prešernove hiše

Leto dni po obljubi ministrice za kulturo Prešernova hiša v Vrbi še vedno ni razglašena za spomenik državnega pomena. Kje se zatika?

Prosti čas / nedelja, 7. februar 2010 / 07:00

Slabo obiskana Urškina zabava

Million Club Prive Kranj je prejšnji konec tedna gostil petindvajseti rojstni dan Urške Hočevar Čepin, dan poprej pa smo bili na modni reviji v pristnem ambientu mrzle in jasne krvavške noči.

Humor / nedelja, 7. februar 2010 / 07:00

Prepesnjena Zdravljica

Tako gre to. Novi časi s seboj prinašajo tudi nove umetniške dileme. Kaj je in kaj ni umetnost, nikoli ne bomo natančno izvedeli, lahko pa izvemo, kako Prešernovo Zdravljico razumejo prijatelji i...