LIP Bled in Jelovica si bosta (raz)delila delo

LIP Bled in Jelovica sta se dogovorila za delitev dela in specializacijo proizvodnje, pri čemer bodo notranja vrata poslej izdelovali le na Bledu. V Bohinju pripravlja Lip Bled gradnjo nove žage.

Bled – Kaj vse lahko pomeni dokončno olastninjenje podjetja, ko se lahko lastniki suvereno in strateško odločajo o nadaljnjem investiranju in razvoju, zelo zgovorno kaže primer dveh v lanskem letu olastninjenih lesnopredelovalnih družb na Gorenjskem: LIP-a z Bleda in Jelovice iz Škofje Loke. Za nedavno podpisano namero o sodelovanju se namreč kaže, da nima le dogovora o skupnem nastopu na tujih trgih, pač pa veliko več: dogovorili so se za delitev dela in specializacijo. O poslovanju in načrtih smo se pogovarjali z Alojzom Burjo, predsednikom uprave LIP Bled.

Leto 2007 je bilo za Lip Bled pomemben mejnik. Kako bi povzeli spremembe, ki ste jih izvedli?

»Dokončanje lastninjenja LIP Bled v lanskem letu je zagotovo pomemben dogodek v 60-letnem obstoju našega podjetja, ki jo bomo praznovali v maju. Lani se je namreč država sklenila umakniti iz lastništva in to pomeni za vodenje in razvoj podjetja pomemben mejnik in hkrati pomembno prednost, glede na druga podobna podjetja v naši panogi po Sloveniji, kjer država ostaja lastnik.

Izpeljali smo menedžerski prevzem, v katerem so 11 vodilnih in družba, ki za LIP vodi informatiko, prevzeli celotno lastništvo. Pred tem smo opravili iztisnitev malih delničarjev in se umaknili z borze. Podjetje Les Invest smo nato pripojili LIP-u in nastal je novi LIP Bled, d. o. o., prej je bil namreč d. d. Preoblikovanje LIP-a pa še ni dokončano, nagibamo se k ustanovitvi Skupine LIP Bled, torej holdinški organizaciji. Lani smo namreč pridobili tudi koncesijo za ustanovitev invalidskega podjetja LIP Bled IPPS, imamo tudi podjetje v Zagrebu in načrtujemo nakup podjetja v Bolgariji. V strategiji razvoja pa načrtujemo ustanovitev hčerinskih podjetij tudi drugod.«

Kako je LIP Bled posloval v lanskem letu?

»Omenjene spremembe v lastništvu in organizaciji seveda zahtevajo, da za oceno poslovanja pregledamo in seštejemo kar nekaj bilanc. Stari LIP do 1. septembra, Les Invest, novi LIP Bled. Seštevek pokaže na nekaj sto tisoč evrov čistega dobička iz poslovanja, pri čemer pa kaže pripomniti, da so nas lani septembra prizadele poplave. Škodo ocenjujemo na prek šeststo tisoč evrov, od države smo dobili sto šestdeset tisoč evrov pomoči, to pa pomeni, da je poslovni rezultat zaradi poplav slabši za pol milijona evrov.

K omenjenim številkam o poslovnem rezultatu iz poslovanja pa je treba dodati še enkraten dobiček, ustvarjen s prodajo delnic Gorenjske banke v vrednosti sedem milijonov evrov, kar je bilo ob nakupu in prevzemu podjetja delničarjem že plačano.«

Za kaj boste ustvarjeni dobiček namenili?

»Dobiček, ustvarjen s prodajo delnic, je bil izplačan delničarjem, poleg tega pa bomo državi plačali več kot milijon evrov davka. Dobiček iz poslovanja pa namenjamo za poplačilo kreditov in v razvoj podjetja. Zagotovim lahko, da obremenitev LIP-a s krediti, ki so bili potrebni za nakup podjetja, nikakor ni tolikšna, da bi bil razvoj podjetja ogrožen. Nasprotno: olastninjenje podjetja tudi pomeni, da se lažje, bolj pogumno, predvsem pa suvereno lahko odločamo o investicijah in nadaljnjem razvoju.«

Ste pri razvojnih načrtih lahko bolj konkretni?

»V Bohinju, kjer sta že v teku investiciji v novo kotlovnico in sušilnico v vrednosti prek tri milijone evrov, se pripravljamo na resnično pomembno investicijo v novo žagarsko tehnologijo s sušilnicami v višini 15 do 20 milijonov evrov. Gre, lahko rečem, za strateško investicijo, ki ni pomembna le za našo družbo, pač pa za ves Bohinj. Dejstvo je namreč, da smo v žagarski tehnologiji v Sloveniji močno zaostali za Avstrijci. Na naši žagi, ki je sicer pri nas druga največja, letno razžagamo 65 tisoč kubičnih metrov hlodovine, medtem ko so takoj za mejo, na oni strani Karavank, štiri žage s kapacitetami od pol do enega milijona kubičnih metrov. Avstrijci, ki so omenjene žage postavili tudi s pomočjo sredstev iz Bruslja, so sedaj lačni hlodovine, in če žage ne posodobimo, bomo postali čisti izvozniki hlodovine, kar se že v precejšnji meri sedaj dogaja. Mislim, da ni treba posebej razlagati, kakšno škodo to pomeni iz narodnogospodarskega vidika in za naše okolje.

Za investicijo v novo žago z zmogljivostjo od 250 do 300 tisoč kubičnih metrov hlodovine se dogovarjamo z dvema strateškima partnerjema, ki bi vsak od njiju poleg finančnih sredstev prispeval pomembne pozitivne sinergične učinke. Veseli me tudi, da je naše načrte soglasno podprl bohinjski občinski svet. Dogovorili smo se tudi, da bomo takoj pričeli aktivnosti za gradnjo obvoznice v Bohinjski Bistrici, da ne bi povečan promet do žage obremenjeval kraja. Nova žaga bo zahtevala še dodatne zmogljivosti v sušilnici in ob tej dograditvi načrtujemo tudi možnosti za daljinsko ogrevanje Bohinjske Bistrice in proizvodnjo električne energije iz biomase s kogeneracijo.«

Bo kaj novega tudi pri proizvodnji stavbnega pohištva oziroma pri proizvodnji notranjih vrat?

»Naj za ilustracijo položaja na trgu samo omenim, da so v Nemčiji v zadnjega pol leta propadli kar trije proizvajalci vrat, kar kaže na to, kako hitro se tovrstna proizvodnja globalizira in združuje. Prepričan sem, da bomo v Sloveniji propadli, če ne bomo sledili tem procesom. Pred štirinajstimi dnevi smo vas obvestili, da sta se Lip Bled in škofjeloška Jelovica dogovorila o sodelovanju, in tokrat lahko povem, da ne gre le za skupen nastop na trgu, kar je bilo omenjeno pri podpisu namere, pač pa da smo se dogovorili tudi za delitev dela. Torej skupni nastop na trgu bomo nadgradili s proizvodno specializacijo: Jelovica se bo, poleg proizvodnje montažnih hiš specializirala za proizvodnjo oken, proizvodnjo notranjih vrat pa bomo preselili v LIP Bled. V pripravi je poseben projekt selitve proizvodnje vrat iz Škofje Loke na Bled, kar pomeni selitev ljudi in opreme. Rad bi poudaril, da zaradi te selitve in specializacije noben delavec ne bo ostal na cesti.

Ta delitev dela in specializacija pomeni, da ne bomo več imeli konflikta interesov pri nastopu na trgu in možnost zmanjšati izdelavne stroške, optimizirati proizvodne procese in izkoristiti učinke ekonomije obsega, kar vse bo okrepilo našo konkurenčnost. Mislim, da smo na poti k uresničitvi pomembnega preboja, saj smo v slovenskem lesarstvu doslej vztrajali vsak za svojimi okopi. Pogodbo o tem naj bi v kratkem podpisali, celoten projekt pa naj bi uresničili do konca leta.«