Še malo lepotne obdelave in beganca bo nared.

Mato še dela begance

Čufnkov Mato iz Begunj še izdeluje čisto prave gorenjske begance.

Mato pravi, da v času komunizma štirinajst dni pred cvetno nedeljo ni bilo nikjer dobiti pomaranč, tako da so begance največkrat krasili samo z jabolki.

Begunje – Nedelja, s katero začenjamo veliki teden, se imenuje cvetna, dan za butarice, begance ali kakor jih pač imenujejo po različnih pokrajinah. Čisto prave gorenjske begance še vedno izdeluje 60-letni invalidsko upokojeni elektrotehnik Matej Resman iz Begunj ali po domače Čufnkov Mato, človek s trinajstimi poklici, ki se ukvarja z mnogimi stvarmi. »Izdelovanja beganc me je naučil oče. Prava gorenjska beganca je narejena iz sedmih vrst lesa. V sredini je leskova palica kot osnova, ki drži vse pokonci. Okoli so položene vrbove veje, ki pa morajo biti od zelene vrbe, nikakor pa ne od rdeče ali judeževe. Z vrha si morajo slediti oljka kot simbol miru ter krampar ali brinje, simbol trpljenja. Na ta dan so Kristusa pozdravljali s palmovimi vejami, a ker teh pri nas ni, uporabimo še cipreso, bršljan in pušpan. Beganca mora biti v obliki stožca, ne kot metla, in tudi lepo skladna, veje ne smejo štrleti iz nje. Vrbove veje prevežem z vrbovino pa še z bakreno žico. Veje ne smejo biti prekrižane (to pomeni greh!), ampak morajo ležati lepo vzporedno,« razlaga Mato in poudarja, da je največja beganca, ki jo je kdajkoli naredil, merila dvanajst metrov. Kar štirje so jo s pomočjo dveh opor nesli z Zgoše do Begunj in preden so jo prislonili v kot, bi skoraj razbili lestenec v cerkvi.

»Vsako leto naredim od petdeset do sto beganc, izdelujem pa jih že 45 let. Običajno so velike od pol do enega metra. Osnovne materiale naberem že prej, vrbo je treba postaviti v škaf z vodo, da se ne izsuši. Zadnje dni pred cvetno nedeljo pa mi pomagajo žena, hčerki in zet, celo štiriletna vnukinja rada sodeluje,« pravi Mato. Da bi umetnost izdelovanja beganc ohranili še za naslednje rodove, je lani to dejavnost predstavil tudi begunjskim šolarjem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 21. junij 2011 / 07:00

Sprememba pri potovanju s hišnimi živalmi

Kranj - Pri potovanju s hišnimi živalmi je pogoj tudi to, da so živali označene. Do 3. julija je za pse, mačke in bele dihurje dovolj označitev z jasno čitljivim tetoviranim znam...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 16. oktober 2017 / 17:36

Biokemik, navdušen nad gorami

Janko Kos je doktor znanosti, ki se lahko pohvali z zavidljivim seznamom akademskih uspehov, a od vseh življenjskih vlog je najdlje alpinist in prav gore so tiste, ki ga medse vabijo že vse njegovo ži...

Zanimivosti / ponedeljek, 16. oktober 2017 / 17:34

Kranj nekoč in danes

Razstaviščna hala Gorenjskega sejma na Savskem otoku je bila zgrajena leta 1971 po načrtih arh. Savina Severja. Služila je za razstaviščne prostore za potrebe Gorenjskega sejma ter za razne druge p...

Gospodarstvo / ponedeljek, 16. oktober 2017 / 15:22

Res ne gre brez nepoštenih praks?

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano lahko kljub pomanjkanju pooblastil reši marsikatero nepravilnost, če je le pravočasno obveščen, poudarja aktualni varuh dr. Jože Podgoršek.

Nasveti / ponedeljek, 16. oktober 2017 / 15:20

Proti raku predvsem s preventivo

Za ohranjanje svojega zdravja smo odgovorni sami, poudarja Mojca Senčar, dolgoletna predsednica združenja Europa Donna.

Kultura / ponedeljek, 16. oktober 2017 / 15:19

Triptih v Mergentalerjevi ulični galeriji

V Mergentalerjevi ulični galeriji se predstavlja študentka kiparstva Maja Bojanić.