Igle človeško telo spodbudijo k samozdravljenju

Besedilo: Mojca Šimenc
sobota, 8. marec 2008 / 06:00

Akupunktura je metoda tradicionalne medicine, ki je od leta 1979 uradno vključena v zahodno medicino. Pri nas se z njo ukvarja okrog dvesto zdravnikov, "na recept" pa jo izvajajo protibolečinske ambulante. Pogovor z dr. Igorjem Razingerjem, vodjo ambulante za tradicionalno medicino Bai Hui.

Kako pomembno mesto ima akupunktura v medicini pri nas?

»Akupunktura ima v naši medicini praktično nepomembno mesto. Obstaja sekcija za akupunkturo pri zdravniškem društvu, ki združuje okrog dvesto zdravnikov, ki jo izvajajo, vendar smo samo štirje taki, ki se ukvarjamo izključno z akupunkturo. Pri nas akupunkturo lahko delajo samo zdravniki z licenco.«

Kaj je akupunktura in kako se je razvila?

»Večina ljudi ve, da je akupunktura povezana z iglicami. Gre za medicinsko tehniko, ki se je začela razvijati pred približno pet tisoč leti na območju Daljnega vzhoda. Iz tistega časa obstajajo le legende, kot na primer ta, da je vojaka zadela puščica med drugi in tretji prst na nogi in v tistem trenutku ga je minil glavobol. Akupunkturne igle so bile sprva iz kosti, kasneje so postale jeklene. Na različnih koncih vzhoda se je akupunktura sicer različno razvijala. Čeprav je prehajanje znanja iz različnih šol akupunkture v današnjih časih hitro, Kitajci na svoji akademiji za tradicionalno medicino še vedno učijo strogo svojo šolo. Meni osebno kitajska akupunktura ni zelo blizu, saj je preveč ozko usmerjena. Kitajska šola tudi uči, da se akupunktura ne more več razvijati, kar pomeni, da gre za zaprt sistem. Druge šole so se v praski izkazale za bolj učinkovite.«

Kako »tehnično« poteka zdravljenje?

»Najprej opravim uvodni razgovor in pregled, ki mi da sliko energetskega stanja pacienta. Princip akupunkture je namreč popolnoma drugačen od principa zahodnega zdravstva. Funkcija organov je precej drugačna: najpomembnejša jetrna funkcija na primer je, da vzdržuje prost pretok energije in telesnih tekočin. Če jetra ne delujejo normalno, se pojavi blokada, ki se kaže lahko kot slabost v želodcu. Na osnovi slike pacientovega stanja se potem odločim, kakšna kombinacija akupunkturnih točk zanj pride v poštev. To praktično pomeni, da niti pri dveh pacientih ne uporabim iste terapije, čeprav imata navidezno enake simptome. Igle gredo različno globoko: lahko samo prebodejo kožo, denimo pri akupunkturnih točkah ob nohtu, lahko pa gredo tudi deset centimetrov globoko. Sam poskušam uporabiti čim manjše število igel. Idealno število igel je od šest do osem, kar pa včasih ne gre, sploh pri zelo kompleksnih primerih.«

Kako je z bolečinami pri akupunkturi?

»Sam nikoli nisem trdil, da je akupunktura popolnoma neboleča. Po moje je neprijetna. Vbod se čuti ali ne, ko pa igla pride na pravo mesto, pacient začuti nek specifični občutek. To je lahko zategnjenost, elektrika, občutek teže, napihnjenosti, in je znak prehajanja energije. Prepričan sem, da se to stanje z iglo mora doseči. V tistem trenutku iglo spustim, bolnik pa se mora popolnoma sprostiti in umiriti. Eden od pomembnih učinkov akupunkture je sedativni in veliko bolnikov med akupunkturo zaspi.«

Ali je akupunktura primerna tudi za otroke in ali se pri njih terapija kaj razlikuje?

»Akupunktura je primerna za otroke od šestega leta naprej in je tudi zelo učinkovita. Otrok je med mojimi pacienti relativno veliko. Prihajajo največ zaradi alergij, bolečin zaradi prehitre rasti, glavobolov. Predvsem pri glavobolih lahko akupunktura otroke »reši« zdravljenja z zdravili.«

Vam paciente pošiljajo tudi vaši kolegi zdravniki?

»Zelo redko ali nikoli.«

Ste z akupunkturo kdaj zdravili kakšnega zdravnika?

»Da.«

Kaj se dogaja v telesu pri akupunkturi?

»Tudi sam bi rad vedel. Velja razlaga, da je na določenem mestu pretok energije ustavljen ali upočasnjen, s pomočjo določene kombinacije točk pa se ga znova vzpostavi. Priznam, da me včasih moja medicinska izobrazba pri sprejemanju filozofije akupunkture ovira. Akupunktura ima več učinkov na telo. Zahodna medicina pozna več ali manj samo protibolečinskega, zelo slabo pa pozna sedativnega, homeostatskega, imunskega …«

Pri katerih boleznih je akupunktura zelo učinkovita?

»Že leta 1979 so sestavili seznam nekaj več kot 40 bolezni, pri katerih se je akupunktura izkazala za izjemno učinkovito. Med njimi so bolezni zgornjega respiratornega trakta: sinusitis, rhinitis, prehlad, angina. Akupunktura je učinkovita pri zdravljenju bronhitisa, astme, pri zaustavljanju napredovanja kratkovidnosti pri otrocih. Sam sem imel primer hitrega napredovanja kratkovidnosti pri otroku, ki pa se je z akupunkturo in posebnimi vajami ustavilo. Pogosti so bolniki s parezo obraznega živca, migrenami, problemi s sklepi in hrbtenico, denimo ledeno ramo ali teniškim komolcem. Pri otrocih je pogosto močenje postelje. Tudi za šumenje v ušesih zahodna medicina nima zdravila, kombinacija akupunkture in masaže pa ga v precej primerih učinkovito odpravi. V svoj praksi sem se srečal tudi s pacientom, ki je trpel hude bolečine po prebolelem pasavcu. Akupunktura je “uporabna” pri bolnikih po kapi. Tudi pri bolnikih s klinično depresijo in nespečnostjo poročajo o zelo dobrih rezultatih zdravljenja z akupunkturo.«

Kdo predvsem išče vašo pomoč?

»V moji ambulanti so na prvem mestu po pogostnosti težave, ki izvirajo iz vratne hrbtenice in predela križa: lumbago, išijas. Sledijo alergije: seneni nahod, alergije na pršice, astma, ekcemi, dermatirisi in alergije, ki prizadenejo prebavila.«

Ali akupunktura pomaga pri športnih in drugih poškodbah?

»Pri poškodbah na splošno je poleg protibolečinskega učinka akupunkture zelo pomemben antiedematozni. To pomeni, da akupunktura zelo zmanjšuje oteklino. Če športnik zvije gleženj in rentgen pokaže, da gre zgolj za zvin, je po akupunkturi čez nekaj dni lahko na treningu. Pri oskrbi zvina na način zahodne medicine to nikakor ni mogoče. Poškodbe so v moji ambulanti celo na tretjem mestu po pogostnosti.«

Koliko časa traja eno zdravljenje?

»Po začetnem pregledu sledi deset terapij, ki si prvi teden sledijo vsak dan, drugi teden trikrat in tretji teden dvakrat. Pri težavah, ki izhajajo iz hrbtenice, akupunkturo običajno kombiniram z dvema masažama. Sledi premor, ki traja mesec ali mesec in pol. Treba je vedeti, da je vsaka akupunktura neko draženje telesa, ki se mora počasi umiriti. Pri alergijah je učinek opazen dva do tri tedne po zadnji akupunkturi, zato svetujem, da bolnik s sezonskimi alergijami akupunkturo opravi vsaj mesec pred predvidenim začetkom pojavljanja težav.«

Ali bolniki med akupunkturo lahko jemljejo zdravila ali prejemajo druge oblike medicinskih terapij?

»V večini primerov bolniki z drugimi terapijami nadaljujejo in jih opustijo po nasvetu zdravnika, ki jih je predpisal. Na primer ko se pri hipertenziji tlak znižuje bolj kot se je prej z zdravili, gre bolnik do kardiologa, ki potem ustrezno korigira odmerek zdravil. Akupunkture ne delam pri bolnikih, ki jemljejo kortikosteroide, ker se učinki v tem primeru lahko izničujejo, saj se tudi pri akupunkturi izloča kortizol. Zdravljenje s kortikosteroidi je kontraindikacija za akupunkturo. Akupunkturo lahko spremlja zaspanost po prvem zbadanju, včasih se pokaže kakšna kaplja krvi, lahko pride do omotice – akupunktura namreč zniža krvni tlak, stranskih učinkov pa akupunktura nima. Akupunktura telesu nič ne da in nič ne vzame, pač pa s kombinacijo stimuliranja določenih točk telo spodbudi k samozdravljenju.«

Kaj napovedujete slovenski akupunkturi v prihodnosti?

»Na kratek rok nič posebej rožnatega, saj pri nas ni programa, po katerem bi sistematično uvajali tovrstna znanja v izobraževanje zdravnikov. V Sekciji za akupunkturo pri zdravniškem društvu se v tej smeri sicer trudimo, vendar se stvari premikajo izjemno počasi. Tudi proces pridobivanja licence je nestimulativen, saj se ta hip pri nas v akupunkturo lahko usmeriš šele po opravljeni specializaciji. To praktično pomeni, da akupunkturo lahko začneš delati šele po 13 letih šolanja. Sekcija se trudi, da bi se bilo mogoče v akupunkturo usmeriti takoj po končanem študiju na medicinski fakulteti, kar bi bilo za študente bolj stimulativno.«