Skrivnost začutiš, je ne zapišeš
"Veliko ljudi se danes ukvarja z duhovnostjo, ampak duhovnost ni to, da nekdo samo obvlada določeno tehniko.
Duhovnost je vsakdanje življenje in premalo se učimo drug od drugega ... Za drastično spremembo osebnega sveta mora človek garati, to niso dejanja po liniji najmanjšega odpora," pripoveduje Lucija Mulej, avtorica knjige Skrivnost, zakaj ne deluje pri vas?
Sta vas za pisanje knjige Skrivnost navdušila istoimenska knjižna uspešnica in film?
»Morda malo ... Moja Skrivnost opisuje vesoljne zakone, po katerih človek lahko zelo močno vpliva na svoje življenje z zavestnim soočenjem s seboj. Pri tem mora biti pošten do sebe, zavedati se mora, kaj prinaša v medosebne odnose. Če je nekdo neprestano bojevit, se mora vprašati, ali s takim odnosom morda ne ruši določene energije. Skrivnost govori tudi o tem, da tisto, čemur človek posveča pozornost, raste, pa naj bo to dobro ali slabo. Če je nekdo depresiven, pomeni, da posveča določenim mislim preveliko pozornost.
Drug velik problem je brezglava naglica, ko človek ne dela več skladno s svojim ritmom in zaradi tega zgubi stik z okolico, z ljudmi, s samim seboj. Tak človek postane robot.«
Kateri so zakoni Skrivnosti po Luciji Mulej?
»Osnovni zakon je poštenje do sebe! Človek mora biti kritičen do samega sebe! Ne verjamem v usodo, usodo si delamo sproti sami. Če vzamem primer milijonarja. Tak človek gre vedno korak dlje. Recimo temu ostrina britve; vsi smo soočeni s pritiski iz okolja in v situaciji pod določenim pritiskom se najbolj pokaže, ali si človek upa iti čez to. Večina ljudi ne gre čez, ker je njihov strah prevelik, ker je treba tvegati. Ampak saj človek ne more vedno samo sanjariti o tem, kaj naj bi naredil. Zato je potrebna osebna preobrazba. O tem govori Skrivnost.«
Zakaj je Skrivnost tako pomembna, da jo pišemo z veliko začetnico?
»Zato, ker je to Skrivnost, ki jo težko razložiš z besedami. Skrivnost težko zapišeš, na primer, povejte mi, kaj je skrivnost ljubezni? Skrivnost je stvar intuicije, čutenja.«
Zakaj Skrivnost ne deluje?
»Zato, ker ljudje nimajo energetskih zalog, ki so potrebne, ko pride do določenega problema. Če vase nič ne vlagaš, ne moreš nič prejemati.«
V knjigi pišete, da se ljudje preveč ukvarjamo sami s seboj.
»Učimo se o sebi, ukvarjamo se sami s sabo, a je treba na določeni točki psihoanalizo brskanja po sebi ustaviti. Ljudje zelo radi govorijo o preteklih ranah. Opažam, da ljudje zelo tekmujejo med seboj, kdo je dal kaj hujšega skozi, kdo je bolj trpel. To je samo »metanje peska v oči«. Drug problem je, ko se človek preveč ukvarja z drugimi. V svojem življenju ne naredi, kar si je želel, in živi življenje drugih; tipičen primer za to je gledanje telenovel. V resničnem življenju to postane velik problem v trenutku, ker se začne ta človek vtikati v življenja drugih in v znamenju ljubezni dela velike grehe. Recimo tak je tudi primer staršev, ki imajo neizživete ambicije, pa jih prenašajo na otroke.«
Zakon Skrivnosti ne podpira lenuhov.
»Zagotovo ne. Veliko ljudi se danes ukvarja z duhovnostjo, ampak duhovnost ni to, da nekdo samo obvlada določeno tehniko. Duhovnost je vsakdanje življenje in premalo se učimo drug od drugega. Če bi bili bolj neposredni drug do drugega, bi bilo lahko precej drugače. Za drastično spremembo osebnega sveta mora človek garati, to niso dejanja po liniji najmanjšega odpora. To ni samo »služba«.«
Koga naj doseže ta knjiga?
»Osebno mislim, da je knjiga lahko koristna za tiste ljudi, ki želijo nekaj spremeniti. Današnja družba doživlja čas avtorefleksije. Družba je začela sama sebe tematizirati, ne gre več za neko oddaljeno entiteto, ni na primer več samoumevno, da človek izkorišča zemljo vse povprek. Če bi prav vsak posameznik pri sebi čim bolj razčistil stare rane, probleme, bi se poznalo tudi v globalnem smislu. Pomemben kriterij je tudi kakovost življenja, da človek zna biti v tišini, da zna ohraniti optimizem, ravnovesje. Saj se stvari kdaj podrejo, ampak če je človek naravnan na zakon Skrivnosti, v ključnih momentih pride energija in mu pomaga preživeti.«