Vrtec velik proračunski zalogaj

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / sreda, 3. januar 2018 / 20:09

Osnutek proračuna za leto 2018 so decembra obravnavali tudi občinski svetniki v Škofji Loki. Največja naložbena zalogaja vrtec in protipoplavna zaščita.

Škofja Loka – Proračun Občine Škofja Loka znaša 23 milijonov evrov, za naložbe bo šlo 8,4 milijona ali dobrih 36 odstotkov, kar je nekaj več kot v letu 2016 in precej manj kot leta 2015, v času največjega investicijskega zamaha. Iz kohezijskih sredstev po dogovoru regij pričakujejo 1,3 milijona evrov. Sicer se letos po besedah občinske finančnice Špele Justin začenjajo razpisi nove finančne perspektive in spet bo možnost kandidature za evropski denar. Kot že večkrat doslej je opozorila na neprijazen odnos države do občin pri njenem odmerjanju denarja iz povprečnine in pri državnem sofinanciranju investicij, pri čemer pa se naloge občin ves čas povečujejo. Najnovejše jim prinaša nova gradbena zakonodaja. Dolg občine ob koncu leta 2017 znaša 11,9 milijona evrov, do konca leta 2018 se bo zmanjšal na 11,6 milijona. Največja naložba bo Vrtec Kamnitnik, župan Miha Ješe pa napoveduje tudi začetek gradnje protipoplavne zaščite, češ da čakajo še revizijsko poročilo soinvestitorja (države), nato bodo začeli pogovore z lastniki zemljišč v Puštalu.

Občinski svetniki so na predlog proračuna dali več pripomb: naj se za vzdrževanje cest da vsaj toliko denarja, kot ga je bilo letos; naj knjižnici na Trati namenijo toliko denarja, da bo lahko do konca leta 2018 končana; naj v načrt razvojnih programov vključijo nadgradnjo Osnovne šole Jela Janežiča, sicer do leta 2019 še ne bodo začeli z obnovo; več denarja naj se nameni za Pokal Loka, za Jobstov sklad, za vzdrževanje šol, za glasbeno šolo, za poslovilne vežice v Retečah ... Manj denarja je namenjenega tudi investicijskemu vzdrževanju šol, kar pa župan Miha Ješe pojasnjuje z dejstvom, da so končane energetske obnove vseh šol. Metod Di Batista v proračunu pogreša ključne opredelitve, ki bi jih kazalo navesti v uvodu, poleg tega manjka tudi ocena, kaj proračun pomeni za posamezna področja. Ob tem je izrazil tudi dvom glede razdelitev sredstev krajevnim skupnostim, od župana pa dobil pojasnilo o ključu, po katerem se deli ta denar, in o tem, da do konca mandata meril ne bodo spreminjali. Tudi glede evropskega denarja je bilo slišati dvome, češ ali ne gre zgolj za goloba na strehi. Župan je pojasnil, da bo sredi januarja jasno, kako bo s temi sredstvi. Znova smo slišali tudi kritiko Rolanda Krajnika o izboru Name kot opcije za prihodnjo knjižnico, češ da je šlo pri odločitvi o nakupu za nezakonito dejanje. Martin Trampuš pa je tudi predlagal, naj občina protestira proti temu, da država neprestano krni sredstva občinam, pri čemer ravno te najbolj gospodarno obračajo denar.