Podražitev, subvencije pa manjše

Položnice za elektriko za gospodinjstva bodo od tega meseca povprečno za 1,5 evra višje zaradi višjega dodatka za razvoj obnovljivih virov energije. Proizvajalci energije pa so jezni, saj dobivajo manj podpore.

Kranj – »Povpraševanje po gradnji in sofinanciranju objektov, ki zagotavljajo obnovljive vire energije, je zelo veliko, to še posebej velja za sončne elektrarne,« je povišanje prispevka za podporo proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije pojasnil gospodarski minister Matej Lahovnik. Slovenija bo letos za naložbe v obnovljive vire energije (OVE) namenila sedemdeset milijonov evrov.

Vlada je sicer pred letom uvedla nova prispevka, za zagotavljanje zanesljive preskrbe z električno energije in za zagotavljanje podpore proizvodnje iz obnovljivih virov. Oba prispevka sta nadomestila dotedanji dodatek k omrežnini za pokrivanje odkupa električne energije od kvalificiranih proizvajalcev (tudi OVE). Višina mesečnega prispevka je odvisna od moči, napetostne ravni, kategorije odjema in namena porabe električne energije, kot zapisano zgoraj, pa bo od 1. januarja letos položnica povprečnega odjemalca električne energije višja za 1,5 evra oziroma za 0,66 evra na kilovatno uro obračunske moči.

Tudi s tem povišanjem naj bi država pomagala investitorjem v OVE. V uredništvu pa se je oglasil gorenjski podjetnik (želi ostati neimenovan), ki gradi sončne elektrarne in trdi, da vlada goljufa in zavaja investitorje: »Še nekaj mesecev nazaj sem potencialnim investitorjem priporočal koriščenje nepovratnih sredstev EU po razpisih kmetijskega ministrstva (ukrepa 311 in 312), saj je veljalo pravilo, po katerem so ob pridobitvi subvencij za vsak odstotek vrednosti izgubili pol odstotka podpore, ki jo država namenja (oziroma zagotavlja za največ 15-letno obdobje) za obnovljive vire energije.«

Neprijetno presenečenje je prišlo obizdaji novih odločb Agencije za energijo.Podpore so se zaradi prejema nepovratnih sredstev znižale v povprečju za 45 do 50 odstotkov prejetih nepovratnih sredstev namesto prejšnjih 25 odstotkov. »Nepovratna sredstva so tako postala najdražji instrument gradnje ekoloških naprav. Še tako drag komercialni kredit je cenejši. Investitor, ki je pripravljen vlagati v ekološki projekt tudi več kot sto tisoč evrov, nima nikakršne možnosti, da se mu investicija povrne,« nadaljuje strokovnjak.

Na konkretnem primeru 50-kilovatne sončne elektrarne, ki letno proizvede približno 51 megavatnih ur električne energije, nam razloži, da s trenutno polno premijo proizvajalec letno prejme 18.700 evrov. V 15 letih pridobi dobrih 280 tisoč evrov, investicija se povrne v desetih letih. Če pa investitor pridobi petdeset odstotkov nepovratnih sredstev (torej devetdeset tisoč od skupno 180 tisoč evrov vredne investicije), se premija zniža za 165 evrov in znaša na letni ravni 10.300 oziroma na 15-letni ravni 154.000 evrov. »V tem primeru se investicija nikoli ne povrne,« je razočaran podjetnik, ki s takšnim pristopom države ne pričakuje s strani Lahovnika napovedanega 'buma' gradnje sončnih elektrarn. Dodaja, da gre za denar, ki ga Slovenija plačuje v evropsko blagajno, ker ga ne bomo počrpali, pa bo ostal na voljo drugim državam.