Volilna zakonodaja brez sprememb

Državni zbor je v torek začel svoje februarsko zasedanje. Med predlaganimi zakoni tudi zakon o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja.

Ljubljana - Novosprejeti zakon o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja poskuša rešiti najtežje primere, ki so ostali na koncu denacionalizacije. Gre predvsem za zahtevke malih upravičencev. Cilj novega zakona naj bi bilo čim hitrejše zaključevanje postopkov vračanja podržavljenega premoženja in odpravljanje pravnih ovir za dokončanje teh postopkov. Zakon pa želi tudi omogočiti uresničitev ustavne pravice do odločanja v razumnem roku in pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Opozicija pa novemu zakonu očita, da uvaja nove pravice za upravičence. Poslanci so se lotili drugega branja predloga zakona o cestnem prometu, ki zvišuje kazni v prometu. Minister za notranje zadeve Dragutin Mate je dejal, da je ta korak nujen, češ da povišanje kazni vpliva na določeno izboljšanje prometne varnosti. Zato je predlagan dvig nekaterih kazni in kazenskih točk za prekrške, ki so med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče v Sloveniji. Gre predvsem za vožnjo pod vplivom alkohola in drugih nevarnih substanc, velike prekoračitve hitrosti v naseljih, vožnjo v nasprotno smer na avtocestah, nepravilno prehitevanje in podobno.

Državni zbor je opravil drugo obravnavo novel zakonov o volitvah v državni zbor in o volitvah predsednika države, ki so jih vložili opozicijski poslanci. Novela zakona o volitvah v državni zbor predvideva dva večja sklopa novosti. Prvi se nanaša na sestavo volilnih komisij, drugi pa na glasovanje v tujini. V zvezi s sestavo volilnih komisij tako novela predvideva, da v volilnih odborih ne bi smeli biti tisti, ki so v sorodu z osebo, ki kandidira na volitvah. Spomnimo, da so takšno spremembo narekovale okoliščine lanskih volitev za župana v občini Škofja Loka. V volilnih odborih sta bila sinova županskega kandidata Igorja Drakslerja, po njegovi izvolitvi pa je protikandidat Dušan Krajnik tudi zaradi tega spodbijal izid volitev. V zvezi z glasovanjem v tujini so opozicijski poslanci in poslanci DeSUS menili, da bosta noveli preprečili zlorabe pri pošiljanju glasovnic v tujino, po mnenju koalicije pa bi bile z njima volitve v tujini praktično onemogočene. Noveli, s katerima bi spremenil veljavno volilno zakonodajo, nista bili sprejeti. Proti je glasovalo 40 poslank in poslancev. Neuspešen pa je bil tudi predlog za razpis posvetovalnega referenduma o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. O tem naj bi se na referendumu odločali državljani Slovenije, je predlagal poslanec SNS Zmago Jelinčič, vendar je njegov predlog dobil le pet glasov podpore, 62 poslancev pa mu je nasprotovalo.