Malico morajo prinesti s seboj

Osnovnošolce iz Škofje Loke so obiskali vrstniki iz Trsta in z njimi ves teden sodelovali pri pouku.

Škofja Loka - Turistični krožek z osnovne šole Ivana Groharja v Škofji Loki že več let sodeluje z Nižjo srednjo šolo Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu v Trstu. To je šola s slovenskim učnim jezikom in glasbeno usmeritvijo, ki jo obiskujejo predvsem otroci zamejskih Slovencev iz Trsta in okolice. Med cilji njihove šole je skrb za ohranjanje materinščine v zamejstvu. Doslej so vrstniki iz Trsta vsako leto obiskali Škofjo Loko, Ločani pa so jim obisk vrnili. Letos so sodelovanje razširili in skupina osmih šolarjev iz Trsta je bila ves teden na obisku v Škofji Loki, je povedala organizatorka srečanja, učiteljica Branka Svoljšak. Zamejce so vključili v redni pouk, da so spoznali posebnosti našega šolanja in skozenj utrjevali tudi slovenski jezik. Sicer pa so prebivali pri otrocih iz Škofje Loke in s tem spoznavali tudi način življenja in družinsko klimo pri nas. Gostujoči učenci Mateja Bruss, Andreja Nadlišek, Ema Kravos, Anna Piccolo, Janja Hauschild, Irina Obersnel, Erik Marega, Andrej Žerjal in Martin Marchesich so prebivali pri gostiteljih Tomažu Šifrerju, Tanji Frelih, Nike Štefančič, Jaku Krajniku, Maji Krvina, Evi Dolenc, Evi Šmid in Katjuši Katrašnik.

Šolanje pri nas in v Trstu se občutno razlikuje, pojasnijo gostje. Tam obiskujejo pet razredov osnovne in tri razrede nižje srednje šole, nato gredo za pet let na višjo šolo. V tej imajo že ocene do deset, medtem ko so v nižji šoli ocenjeni od nezadostno do odlično, vendar ne številčno kot pri nas. Učni jezik je slovenščina, obvezna sta italijanščina in angleščina, nemški jezik je izbirni. Obvezen je tudi pouk enega glasbenega inštrumenta. Učenci lahko izbirajo med klavirjem, kitaro, harmoniko in flavto. Pouk je tudi ob sobotah. Odmorov med urami ne poznajo, prav tako ne selitev iz učilnice v učilnico, v šoli nimajo malice in tudi copat jim ni treba nositi, sta o najopaznejših razlikah v šolanju pri zamejcih in pri nas povedala Mateja Bruss in Martin Marchesich. Slednji še dodaja, da se razlikujeta tudi slovenski jezik pri njih in pri nas, v mislih pa ima narečje in melodijo jezika, ki pri njih spominja na italijansko, pri nas pa je nekoliko trša. Gostje še povedo, da so jih družine zelo gostoljubno sprejele, nekatere so peljali tudi na izlet na Bled, z vrstniki pa so v glavnem spoznavali Škofjo Loko, nekateri so jih peljali s seboj na trening ali tekmo, spremljali pa so jih tudi na informativni dan. Tudi to je slovenska posebnost, ki je onstran meje ne poznajo, še povedo gostje. Čudili so se tudi napetemu načinu življenja, ki pri nas družine šele pozno popoldne združi pri kosilu. Gostitelji pa so pri vrstnikih iz zamejstva opažali, da zelo malo jedo, da ne vedo, kaj so burek in smokiji in da jih izleti na podeželje utrudijo. Jaka Krajnik je za svojega gosta Erika dejal, da je prijazen, nezahteven in prilagodljiv, da sta šla popoldne v mesto in na grad in da ga je spremljal na informativni dan. Malice za razliko od njega nima v šoli, pač pa jo mora prinesti s seboj.