Sporočilo za starše šolarjev (5)

Besedilo: Damjana Šmid
Kategorija: GG Plus / petek, 28. oktober 2011 / 06:00

Pred nami so prve počitnice. Naj bodo namenjene tudi premisleku, kako so otroci preživeli minula dva meseca. Vsak dan je toliko vsega, da je sproti kar težko razmišljati in ukrepati. Teh nekaj prostih dni pa lahko izkoristimo za to, da ugotovimo, katere navade so se že ukoreninile in pri katerih nas čaka še malo več vztrajnosti. Največji problem je tempo staršev in popoldanski urniki otrok. Nekateri otroci imajo res preveč vsega in so že sedaj utrujeni. Kaj otroci res potrebujejo, kje se sprostijo, katero znanje jim bo koristilo? Ni vse zlato, kar se sveti. Naj bo to naše merilo, da skupaj z otroki izbiramo res tisto, kar koristi otrokom in njihovemu razvoju. V tem času so se nekateri otroci tudi že naveličali dejavnosti in jih ne veselijo več tako zelo, kot je kazalo na začetku. Starši se sprašujejo, ali naj otroka silijo, podkupujejo ali naj popustijo otrokovi želji, da določene dejavnosti ne bi več obiskoval. Pogoj za ukrepanje je, da zares poznamo svojega otroka, njegove strahove, interese in način doživljanja. Včasih je zadosti ena slaba izkušnja, pa bi otroci že obupali. Sploh tisti, ki so bolj občutljivi. Pri takšnih je potrebno razreševati konflikte in jih krepiti. Naloga staršev je, da jim stojimo ob strani, se zanimamo za dogajanje, spoznamo trenerje, učitelje in včasih tudi spremljamo dejavnosti. Starš, ki je prisoten nekaj minut pri določeni dejavnosti, sporoča otroku, da ga zanima, kaj počne. Hkrati je to podpora in spodbuda, da otrok ni sam in da nismo le taksisti, ki otroka odpeljejo, pripeljejo in vprašajo – kako je pa bilo. Včasih, ko mi Eva pokaže vaje iz baleta, je prav zabavno, ko jo posnemam in se nerodno kotalim po tleh. Moje oponašanje jabolka je bolj podobno čežani kot pa jabolku. Eva se pri tem neizmerno zabava in uživa, ko je moja učiteljica. Starši ne moremo biti samo statisti. Bodimo dejavni in se preizkusimo v svojih ali v otrokovih dejavnostih. Tako je bolj zanimivo in zabavno in konec koncev je prav lepo videti, da nas otroci na določenih področjih prekašajo. Saj veste, najlepše je, ko si učenec in učitelj delita znanje in se učita drug od drugega. Čestitajmo torej našim otrokom za vse, česar se lotijo.