Poleg jablan še slive in češnje

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 16. marec 2007 / 05:00

Brane Anderle in njegov nečak Anže se bosta ob opuščanju reje govedi še bolj posvetila sadjarstvu.

Hraše pri Lescah – Danes 25-letni Anže Legat je šolske počitnice predvsem zaradi vožnje in dela s traktorjem rad preživljal na kmetiji strica Braneta Anderla v Hrašah pri Lescah. Pred dvema letoma se je z Bleda že preselil na kmetijo, kjer pomaga predvsem pri sadjarskih delih, po stričevi upokojitvi pa naj bi prevzel v roke tudi gospodarske vajeti. Anže je po končani srednji ekonomski šoli nadaljeval študij agronomije – smer sadjarstvo in lani diplomiral z nalogo o sorti zlati delišes, potem je vpisal še podiplomski študij strojništva. Zakaj se je kljub diplomi v žepu odločil za delo na kmetiji? »Kot študent sem poskusil različno delo, pri tem pa sem ugotovil, da težko prenašam pisarne, računalnike in nadrejene. Raje sem v naravi, svoboden. Vem, da v kmetijstvu ni velikih zaslužkov in da ne bom obogatel, a denar ni vse,« pravi Anže, ki tudi rad potuje. Nazadnje je bil dva meseca v Laosu in v Kambodži, med popotniškimi cilji omenja Indijo, Kitajsko, države Južne Amerike …

»Kmetija obsega deset hektarjev kmetijskih zemljišč in petnajst hektarjev gozda. Pred dvanajstimi leti smo zasadili prvi nasad jablan, ki smo ga potem postopoma povečevali. Zdaj obsega 2,6 hektarja, poleg jablan imamo še pol hektarja sliv in deset arov češenj. V hlevu je trenutno še sedem govedi, a bomo rejo postopno ukinili,« razlaga Brane, nečak Anže pa že razmišlja o tem, da bi goveda nadomestili s konji. »Z govedi nimava veselja,« priznavata in poudarjata, da veliko raje delata v sadovnjaku. Pridelujeta sorte jablan elstar, gala, jonagold, zlati delišes, idared in breaburne, lani je prvič obrodila sorta pinova, poskušata pa tudi s sorto fuji, ki pa se jima ne obnese. Nasad sliv bo letos prvič obrodil, poskusno pa pridelujeta tudi češnje, ki zrastejo v višino največ štiri metre. »Za češnje sva se odločila predvsem zato, da preskusiva, kako se bodo obnesle na Gorenjskem in kakšne so ob ponudbi s Primorskega prodajne možnosti,« pravi Anže.

»Letošnja mila zima nam sicer omogoča delo v sadovnjaku, vendar zgodnejše sorte že odpirajo brste in je nevarnost, da bi ohladitev povzročila pozebo,« pravita Brane in Anže, ki ne skrivata svojih načrtov za prihodnost. Sadovnjak bosta vsaj toliko povečala, da bi lahko polno izkoristila lani zgrajeno hladilnico za sto ton sadja. Del sadja že zdaj predelata v mošt, sadni kis in žganje, z nakupom pasterizatorja bi kupcem lahko ponudila tudi jabolčni sok. Del starega nasada bosta obnovila, izboljšala naj bi kakovost sadja in pri trženju poiskala nove prodajne poti, tudi v tujino.