Zaposleni želijo trdnejša zagotovila

Novi lastnik Iskraemeca želi povečati proizvodnjo števcev v Kranju, izdelovali pa naj bi jih tudi v Egiptu in Indiji. Zaposleni se bojijo selitve ali podvajanja proizvodnje.

Kranj – Potem ko se je pred dobrimi desetimi dnevi po dvakratni odpovedi le sestala skupščina Iskraemeca in izvolila nov nadzorni svet (v katerem imajo lastniki egiptovske družbe El Sedeway, ki je 98-odstotna lastnica Iskraemeca, 6 članov, zaposleni v Kranju pa 3), se je Ahmed Sadek El Sedeway, ki je lastnik družbe, ki je prevzela Iskraemeco, še zadržal v Kranju. Medtem ko nam Janko Šteharnik, predsednik uprave Iskraemeca, ni želel izdati, kakšni bodo strategija in letošnji načrti, dokler tega ne obravnavajo na nadzornem svetu, se je Ahmed Sadek El Sedeway sestal s vsemi ključnimi zaposlenimi v podjetju, v torek pa tudi s sindikati ter svetom delavcev in razložil nekaj svojih načrtov. Med zaposlenimi je namreč popisovanje in celo fotografiranje opreme vzbudilo skrb o tem, da morda ne načrtujejo selitve ali celo podvajanja proizvodnje, ki bi lahko sčasoma zaradi višjih stroškov dela ogrozila proizvodnjo pri nas.

Predvsem je zanimivo, da želijo v Skupini El Sedeway na leto izdelati osem milijonov števcev, od tega štiri milijone v Kranju, drugo polovico pa v Egiptu in Indiji. Če vemo, da v Iskraemeco sedaj naredijo tri milijone števcev, je to očitno načrt, ki bo zagotavljal v Iskraemecu dovolj dela, pri čemer naj bi se celo osredotočili na števce z višjo dodano vrednostjo. Prodajo naj bi organizirali v treh regionalnih centrih: v Kranju za Evropo, v Egiptu za Afriko in Južno Ameriko in v Indiji za Azijo. Ker se v Skupini El Sedeway ukvarjajo tudi s proizvodnjo kablov in drugih elektroenergetskih prenosnih naprav, bodo skušali kupcem zagotoviti čim celovitejšo ponudbo – od postavitve prenosnega omrežja, kablov do števcev in daljinskega odčitavanja. Tako povečani proizvodni in prodajni načrti tako vlivajo upanje, da bodo v Kranju ohranili delovna mesta.

Kot nam je povedal predsednik sveta delavcev Jože Petek, je bilo zagotavljanje oziroma ohranitev dela in delovnih mest tudi njihov osnovni cilj. Ocenjujejo namreč, da pogodba o prodaji Iskraemeca, ki so jo sklenili KAD, SOD in DUS, za to nima pravih zagotovil, očitno so po njegovem mnenju sledili le čim višji prodajni ceni, in prizadevali si bodo, da z novim lastnikom sklenejo, kot je dejal Petek, »gentlemanski dogovor«.