Inflacija že načenja našo konkurenčnost

V Evropski komisiji ocenjujejo, da naša visoka inflacija že vpliva na našo cenovno konkurenčnost, vendar se izvoz še povečuje.

Ljubljana – Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) so v ponedeljek predstavili novembrsko številko Ekonomskega ogledala, torej svoje najnovejše analize ekonomskih gibanj v naši državi. Kot je povedal Boštjan Vasle, vršilec dolžnosti direktorja, »nekateri podatki že kažejo na začetek pričakovanega postopnega umirjanja gospodarske rasti, čeprav se izvoz še naprej krepi«. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je namreč v tretjem četrtletju v primerjavi s predhodnim četrtletjem rahlo umirila, kljub temu pa je rast slovenske predelovalne industrije tudi v tretjem četrtletju za več kot enkrat presegla povprečno rast v EU. Umiritev so beležile predvsem na domači trg usmerjene panoge, medtem ko proizvodnja izrazitih izvoznikov še naprej raste. V tretjem četrtletju se je rahlo umirila tudi gradbena aktivnost, ki pa v primerjavi s preteklim letom prav tako ostaja na visoki ravni. Nasprotno pa se je medletna rast blagovnega izvoza v tretjem četrtletju še okrepila in znaša že 17 odstotkov, pri čemer izstopata predvsem izrazito visoka rast izvoza cestnih vozil in kemične industrije. Nadaljujejo se ugodna gibanja na trgu dela, saj se je število delovno aktivnih povečalo za dobre tri odstotke, brezposelnost pa dosegla doslej najnižjo 4,5-odstotno stopnjo.

Glede inflacije, ki je v novembru znašala 0,9odstotka, kar je znova povišalo medletno rast cen, in sicer na 5,7 odstotka, v UMAR-ju ostajajo pri oceni, da so k temu največ prispevale višje cene tekočih goriv (za 0,5 odstotne točke) pri čemer je inflacija v Sloveniji višja, ker ti dvigi cen na svetovnih trgih bolj vplivajo na cene v naši državi kot v drugih. Relativno hitrejša rast cen v Sloveniji kot pri naših trgovinskih partnericah se je že pokazala na cenovni konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Čeprav se je ta po podatkih Evropske komisije v treh četrtletjih letos na medletni ravni poslabšala na celotnem evrskem območju, je Slovenija v skupini držav, kjer je poslabšanje največje.

Spodbudnejši so rezultati glede stroškovne konkurenčnosti, kjer je Slovenija v skupini držav z najmanjšim poslabšanjem, če pa primerjamo samo predelovalne dejavnosti, ki ustvarijo največji del slovenskega izvoza, pa smo poleg Nemčije edina članica, ki ji je uspelo stroškovno konkurenčnost povečati, kar je predvsem posledica ohranjanja visoke produktivnosti. Boštjan Vasle je pri tem opozoril, da »zagotavljanje, da rast plač v prihodnjem letu ne bo presegla rasti produktivnosti, torej ni pomembno samo za umiritev inflacije, ampak je ključnega pomena tudi za ohranjanje stroškovne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.«