Boljša varnost in pretočnost

Krožišča lahko prispevajo k večji pretočnosti prometa, v primeru napačnega načrtovanja in izvedbe pa ne pripomorejo k odpravljanju zastojev.

Kranj – V zadnjih letih je tudi na slovenskih cestah vse več krožišč, ki so začela zamenjevati klasična križišča s prednostnimi in neprednostnimi cestami. Krožišča so namenjena predvsem večji pretočnosti prometa na stičišču več prometnic, v primeru napačnega načrtovanja ali izvedbe pa ne prispevajo k odpravljanju zastojev. Tudi na območju Kranja imamo že nekaj krožišč, najbolj znano in prometno je na vzhodni vpadnici pred komunalno cono na Primskovem. To krožišče je izredno obremenjeno, saj se vanj stekata državna cesta proti brniškemu letališču, ki se nadaljuje v vzhodno mestno vpadnico, in cesta s smeri Delavskega mosta, ki se nadaljuje v smeri Jezerskega. Križišče je bilo sprva načrtovano kot dvopasovno, vendar se je za takšno rešitev izkazalo kot premajhno, zato je bil notranji pas ukinjen, zunanji pa nekoliko razširjen. zaradi velike gostote prometa, krožišče zlasti ob popoldanski konici ne zmore velikega števila vozil zlasti s smeri Šenčurja in Delavskega mosta, zaradi česar nastajajo dolge kolone. Slabost tega krožišča je poleg (pre)majhnega polmera, zaradi katerega je oteženo predvsem manevriranje tovornih vozil s priklopniki in polpriklopniki, tudi slaba preglednost zaradi visoke sredinske gomile. Po drugi strani je zaradi nizkih hitrosti na tem krožišču verjetno manj prometnih nesreč, kot bi jih bilo na večjem krožišču z dvema pasovoma.

Precej bolje je zasnovano štirikrako novejše krožišče na Kokrici, skozi katero potekata dve glavni in stranska cesta. Gostota prometa na tem krožišču je sorazmerno majhna, zato praviloma ne prihaja do zastojev, polmer pa je dovolj velik, da ne povzroča težav daljšim tovornim vozilom. Med dobre rešitve nedvomno sodi tudi rahel ovinek iz smeri Naklega, ki prispeva k umiritvi hitrosti. Prav tako pa dovolj širok dostop v krožišče s stranske, pred kratkim razširjene in obnovljene ceste s smeri Kokrice.