Energetsko potratne javne stavbe

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / četrtek, 14. februar 2008 / 06:00

V kranjski občini naj bi v prihodnje pospeševali rabo obnovljivih virov energije, predvsem biomase in sončne energije.

Kranj – Mestne občine morajo po energetskem zakonu najkasneje do začetka prihodnjega leta sprejeti lokalni energetski koncept. Kranjskim mestnim svetnikom naj bi ga predstavili že na zadnji seji, a so to točko dnevnega reda prestavili na eno od prihodnjih sej. Poleg analize obstoječega stanja so v lokalnem energetskem konceptu predlagali tudi ukrepe za učinkovitejšo rabo energije in akcijski načrt njihove izvedbe.

V Sloveniji je bilo leta 2006 na prebivalca porabljenih 6615 kilovatnih ur električne energije, v mestni občini Kranj pa 6762 kilovatnih ur, kar je dva odstotka nad povprečjem, med drugim ugotavljajo v povzetku končnega poročila Lokalnega energetskega koncepta za kranjsko občino, ki so ga izdelali v podjetju El-tec Mulej z Bleda. Med velikimi porabniki izstopajo objekti v športnem centru (olimpijski bazen, letno kopališče, atletski in nogometni stadion s tribunami, teniški center, športna igrišča, balinišče in otroško igrišče), ki so skupaj v povprečju zadnjih treh let porabili 770 tisoč kilovatnih ur električne energije in 3.615.840 kilovatnih ur toplotne energije iz kotlovnice na ekstra lahko kurilno olje. Po porabi izstopata še objekt Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in grad Khislstein, ki imata energijske vrednosti blizu alarmantnih. Med energetsko potratnejše objekte so zaradi velike porabe elektrike za hlajenje, ki se uvaja brez ustreznega načrta, uvrstili tudi stavbo mestne občine, čeprav je po karakterističnih vrednostih za ogrevanje sicer pod povprečjem za upravne stavbe. Razen tega je sistem ogrevanja dotrajan in bi ga bilo treba zamenjati.

Medtem ko po ugotovitvah strokovnjakov samo dve osnovni šoli prekoračujeta povprečno vrednost porabe energije, nobena pa ne presega alarmne vrednosti, je slika precej drugačna pri vrtcih. Pri večini vrtcev je poraba energije nad povprečjem, kar šest pa jih prekoračuje tudi alarmno vrednost. Med šibke točke rabe z energijo strokovnjaki uvrščajo tudi stanovanja, ki imajo urejeno lokalno, etažno ali centralno ogrevanje, to sta dve tretjini vseh stanovanj v kranjski občini, saj pri njih prevladuje raba kurilnega olja, ki povzroča večje emisije. Obenem so to večinoma starejši kotli in njihov izkoristek ni najboljši, zato strokovnjaki priporočajo, da jih zamenjajo oziroma kurilno olje nadomestijo z zemeljskim plinom. Slabosti pri oskrbi z energijo pa strokovnjaki vidijo v pavšalnem obračunavanju rabe toplote, premajhni izkoriščenosti plinovodnega omrežja in majhnem deležu rabe energije obnovljivih virov v primerjavi s potencialom. Obstajajo možnosti za izgradnjo manjših sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, razen tega v kranjski občini ni ovir za večje izkoriščanje sončne energije, pravijo v podjetju El-tec Mulej. Na podlagi ocene iz akcijskega načrta pa bo samo izdelava idejnega projekta izrabe obnovljivih virov vredna 10 tisoč evrov.