Osnutki za Prešernov mavzolej

Ob prihajajočem kulturnem prazniku so včeraj v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi odprli razstavo Plečnikovih osnutkov za Prešernov mavzolej.

Vrba – Razstava osnutkov arhitekta Jožeta Plečnika za Prešernov mavzolej v Vrbi bo v rojstni hiši Franceta Prešerna na ogled do konca leta. S spominskimi znamenji za našega največjega pesnika se je Plečnik ukvarjal kar deset let, med letoma 1942 in 1952, pri čemer posebej izstopa leto 1949, ko so ob stoletnici Prešernove smrti nameravali njegove posmrtne ostanke iz Kranja prenesti v Vrbo. »Pripravili so interni natečaj in nanj povabili tudi Plečnika, da bi zrisal primeren spomenik. Imel je tri ideje: ena je bila s topoli obkrožen sarkofag v bližini rojstne hiše, druga je bila žara, najbolj veličasten pa je bil skoraj deset metrov visok mavzolej nasproti cerkve sv. Marka, do katerega bi vodila monumentalna pot,« je razložil zunanji sodelavec arhitekturnega muzeja Ljubljana in avtor razstave Klemen Košir. »Do realizacije ni prišlo zaradi finančnih razlogov, poleg tega se je po obhajanju stoletnice pesnikove smrti nekoliko zmanjšalo zanimanje za postavitev spomenika, vprašanje pa je tudi, koliko je bil Plečnik v tistem času moralo-politično primeren,« je dodal.

Odprtje razstave so pospremili s kulturnim programom. Tokrat so k sodelovanju z recitiranjem Prešernovih pesmi povabili državnozborske poslance, a so se odzvali le Borut Sajovic in Aleš Gulič (oba LDS), Tomaž Štebe (SDS) ter član sveta LDS Viktor Žakelj. Skromno prisotnost politikov je vseeno 'izkoristil' žirovniški župan Leopold Pogačar, ki je nanje skušal apelirati s svojim govorom, v katerem je posebej izpostavil ureditev Vrbe z izgradnjo obvoznice mimo vasi in ureditvijo kulturnega centra. Kulturni program, ki so ga obogatili tudi pevci MePZ Svoboda Stražišče, so sklenili s predstavitvijo radiofonske igre Sonetni venec v izvedbi Poldeta Bibiča.