Nominator 287

Da življenje ni praznik, temveč običajen delavni dan, je v torek, upravičeno pomemben, razmišljal o življenjski biti velemojster kuharske umetnosti Janez Bratovž, znan pod in z blagovno znamko JB (džejbi).

Oni dan pa se je kljub vsemu, čas pač teče vsem s približno enako naglico, zgodil življenjski jubilej, rojstni dan, deseti čez abrahama, kateremu gre pripisati praznik, ki se je »naredil« Dragu Bulcu v zgodovinski vasici Svete Ane. Po domače se simpatična vas Podljubelj, pomembna že v rimskih časih in med Napoleonovo vojno, imenuje Šentana. Torej je Drago, ki se je, dobrodošel na svet, prvič skremžil dva dneva po svetih treh kraljih, osmi dan prosinca, prvega meseca po gregorijanskem koledarju, najprej Šentančan šele potem mestni človek iz Ljubljane. Recimo, da je za preostali gorenjski svet to še edina resna podrobnost, ki je še nismo vedeli o Dragu Bulcu, legendarnem televizijskem turističnem novinarju in enem od najpomembnejših udov Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. V nekaj zadnjih letih se je kleni Šentančan izkazal kot izjemno vzdržljiv mož. Zelo gledano in tudi na tujem vplivno oddajo Homo Turisticus so mu najprej ukinili, kasneje pa preoblekli v Turistiko. Modreci nacionalne tv pa so zdaj mnenja, da v deželi, ki toliko stavi na doživljanje turizma kot gospodarske panoge, niti ne potrebuje lastne oddaje o turizmu. Kako bo Bulc, predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije – FIJET in prav tako pomembne član tega svetovnega združenja, ki bo svoj petdesetletni obstoj letos jeseni praznoval pri nas, razložil svojim vplivnim mednarodnim kolegom, je pač še dovolj časa. Precej številna družba sorodnikov, prijateljev in nekaj cehovskih sodrugov pa si je tisti sobotni popoldan vzela čas, da mu - opremljeni z darili in dobro voljo - v prijetno zakurjenem Zadružnem domu voščimo in doživimo vse, kar paše zraven. Preštevali smo vse tiste kapljice in leta, nazdravili in zapeli po taktu harmonikarja Jožeta Štilca iz Naklega in Tržičanke in šentanške sosede Perdanove Joži, ki je vedela povedati, kako spreten kosec in grabec da je Drago na Završnikovem travniku, na domačiji, kjer se je rodila njegova mama. Da za vsakim tapravim dedcem stoji še bolj taprava ženska, se je tokrat dalo videti v živo. Še prej se je slavljenec pohvalil, da je svoji Mateji toliko časa uspešno bežal, dokler si ni zlomil noge. In ker je Mateja, seveda zdaj že dolga leta Bulčeva, zdravnica, je bila stvar urejena. Prim. dr. asist. Mateja Bulc, znana »dohtarca« Zdravstvenega doma v Ljubljani in predavateljica družinske medicine na medicinski fakulteti, je spretno skrbela za pomoč in organizacijo gostinske ponudbe. Še ultramaratonski plavalec brez mej Martin Strel se je o tem prišel prepričat v zaodrje. Tako in drugače priljubljenemu slavljencu je prišla voščit tudi županska ekipa. Domačin Borut Sajovic s čedno ženo Janjo, sicer zobozdravnico, ki je še enkrat dokazala, kako spretno ji gredo plesni koraki, in blejski župan Janez Fajfar, ki mu je turizem zlezel pod kožo za vse večne čase. Tudi brez vinarjev ni šlo. Brice sta zastopala Medančana Zlatko Mavrič – Belica, ki je v dar poleg vina prinesel ravno prav veliko, staro in okusno pujsovo desno stegno, in Stojan Ščurek, ki mu že nekaj časa napovedujem, da bi bil pravšnji za novega župana v Goriških Brdih. Kdaj in kako je šel kdo proti dolini, pa naj ostane Dragova skrivnost. Bilo je tako, da bi bilo lepo ponoviti.

Nekaj težje ponovljivega pa je »ušpičil« zgoraj omenjeni Janez Bratovž. Zemlja – Morje s podnaslovom Okusi iz Slovenije se namreč imenuje »Džejbijev« knjižni prvenec. Gre za sodobno kuharico, veliko knjigo, če ne kar JB-jevo monografijo, njegovih kuharskih petnajst let, skoncentriranih v zadnje leto, ko je nastajal mojstrski izdelek. Za naš kulinarični prostor zanesljivo presežek, katerega so sooblikovali »dizajner« Foture Žare Kerin, mednarodno uveljavljen fotografski zvezdnik Janez Pukšič - Puška z izjemnimi slikami, Jože Rozman z novinarskim prispevkom ter urednica Alenka Slekovec. Knjigi, s katero JB potuje proti gastronomskem Olimpu, kot je Janez Bogataj zapisal v spremnem besedilu, je treba nameniti več prostora. Zato o lepotici, avtorjevi čustveni izpovedi in zanimivem dogajanju minulega torka v 288. Nominatorju. Velik kompliment! Podobnega si bo oziroma si je včeraj zvečer (četrtek) zaslužila operna pevka, solistka mezzosopranistka Bernarda Fink, čudovita žena Valentina Inzka, veleposlanika Republike Avstrije. Družinska prijatelja Bratovževih sta prišla Janezu in njegovi Emi namreč čestitat za okuse, ki jih odslej ponuja, »enostavne kot pasulj,« pravi JB, v knjigi. Bernarda Fink je včeraj zvečer v Cankarjevem domu nastopila na koncertu z Dunajskimi filharmoniki, enim najslavnejših orkestrov na svetu, kar je poklon Avstrije ob predsedovanju Slovenije EU. Gesta, ki jo obvlada visoka šola diplomacije, kateri zagotovo pripada diplomat Valentin Inzko, zamejski Slovenec, doma iz Sveč na Koroškem.

Tradiciji Velikega rotarijskega plesa, ki se je začela v tridesetih letih prejšnjega stoletja, pa so še vedno zvesti člani Rotary kluba Ljubljana, ki mu letos predseduje Jani Bavčer, slovenska »dizajnerska« legenda. Pred sobotnim plesom so v galeriji Kresija v Ljubljani slavnostno odprli dobrodelno dražbo, tokrat s fotografsko tematiko zgodovine Slovenske popevke. Razstavo je slovesno odprl častni gost, župan »mesta« Zoran Jankovič, ki je ob pomoči selektorja razstave, oblikovalca Vladimirja Pezdirca, profesorja na ALU, simbolno postavil na slikarski »štafelaj« odličen portret Anike Horvat. Ob pogledu na sijajne slike se da doživeti, kako »šiba« življenje. Na to, tradicijo in dobrodelnost bi se spodobilo zaplesati.