Ob jubileju polet z letalom

"Ljubezen in veliko potrpljenja je recept za dolg zakon," priporočata Anica in Anton Peternel iz Podgore, ki sta januarja praznovala biserno poroko.

Podgora – Vzela sta se 24. januarja 1948, letos pa so praznovali že nekoliko prej, 13. januarja, saj je Tone dan prej praznoval še 80. rojstni dan. »Midva nisva narejena za praznovanja, le za rojstne dneve se radi dobimo pri nas doma. Tokrat je bilo drugače, čeprav nisva uradno obnovila zaobljube, ampak le povabila družino na praznovanje,« pravita zakonca z domačije Pr' Tomažet. Druščina skoraj 30-tih sorodnikov se je vse od poldneva do poznega večera zabavala Pri Boštjanu na Križni gori.

Oba sta doma iz Pogare, kot domačini pravijo Podgori, a se nista spoznala doma. Tako Anica kot Anton sta morala že zelo zgodaj od doma. Spoznala sta se v Dupljah, kjer je Tone obiskal nekdanjega gospodarja, kjer je služila njegova ljubezen. Bilo je komaj dobro leto po vojni, a se nista dolgo iskala in se januarja 1948 tudi vzela. »Želela sva v domače kraje, kar je umrl stari oče in sva midva prevzela skrb za bolehno mamo in prišla tudi do strehe nad glavo,« pove Tone. Veliko kasneje, pri njunih 50-tih letih, sta ob prvem domu zgradila novo hišo.

»Ljubezni in veliko potrpljenja je treba imeti ter včasih tudi kaj preslišati,« o receptu za dolgo in lepo zakonsko življenje pravita zakonca Peternel (zanimivo je, da se v družini eni pišejo Peternel drugi Peternelj). V zakonu so se jima rodili štirje otroci. Najstarejši je Leon, sledil je Simon in na koncu še dvojčka Oton in Anita (vsi sinovi so povezani s poslom v elektro panogi, kjer je nazadnje delal tudi oče). Danes imata sedem vnukov in tudi šest pravnukov. Družbo slednjih imata zelo rada, prav vsak dan pa ju obišče Leonov sin Leander.

Tone je izučen kovač, vendar je od leta 1961 delal pri elektrikarjih. Tudi danes še opravi kako drobnarijo, posebej rad ima delavnico za ročno kovanje. Spominja se, kako je moral za nakup parcele za hišo v bližnji okolici žagati drva. Za ta namen si je pripravil poseben sekular, ki je drva metal tudi do 10 metrov daleč. »Takrat smo garali. Če danes pomislim, celo preveč, saj se pozna pri zdravju,« prizna Tone, ki je bil že dvakrat odpisan. Enkrat zaradi delovne nesreče, drugič ga je zadela možganska kap. Anici zdravje slabo služi, pravi, da je v trebuhu vse narobe. Že kot mala deklica je morala služit, po poroki pa je gospodinjila in skrbela za bolno taščo, kasneje je delala v Kroju in Šeširju. »Zelo rada sem delala. Ne le zaradi zaslužka, ampak tudi družbe. Tudi zato še danes doma kaj zašijem, všivam tudi čipke,« pove Anica. Vsako leto se rada odpravita v toplice, zato darilo ob visokem jubileju ni bilo presenečenje. Oddih v toplicah in še panoramski polet na Gorenjsko in Primorsko! Čestitkam za visok jubilej se pridružuje tudi uredništvo Ločanke.