Celjani rešili problem odpadkov

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / sobota, 26. januar 2008 / 06:00

Celju je uspelo tisto, za kar si Kranj in Gorenjska neuspešno prizadevata že dlje časa. V kratkem bodo odprli Regijski center za ravnanje z odpadki, h kateremu je pristopilo štiriindvajset občin savinjske regije.

S projektom Regijskega centra za odpadke v Celju bo za približno 250 tisoč prebivalcev regije rešeno celovito ravnanje z odpadki za obdobje do petdeset let. Območje regijskega centra je locirano na vzhodnem robu celjske kotline, 4,5 kilometra od Celja, in je prometno dobro dostopno; da so se ognili vožnji tovornjakov skozi naselja, so zgradili obvozno cesto. Širše območje regijskega centra obsega površino 32 hektarjev, obdan je z gozdovi, manjšimi pašniki in njivami. Regijski center so zgradili poleg že obstoječega odlagališča; odlagališče so odprli leta 1972, je podobne starosti in velikosti kot odlagališče v Tenetišah v občini Kranj. V Celju ne zanikajo, da težav s starim odlagališčem pred leti ni bilo, vendar pa pooblaščenka za varstvo okolja v podjetju Javne naprave Celje Meta Širca pravi: »Z novimi tehnologijami odlaganja komunalnih odpadkov in strogimi zakoni stremimo k zmanjševanju vplivov na okolje, kar pomeni, da stanje ne more iti na slabše, kvečjemu na boljše.«

Prve stanovanjske hiše so od regijskega centra oddaljene približno petsto metrov, še več hiš v naseljih Bukovžlak, Vrhe, Kresnike, Ogorevc in Brezje je oddaljenih manj kot en kilometer. Na razdalji manj kot en kilometer od regijskega centra gradijo novo stanovanjsko sosesko; mimogrede, v to sosesko se je preselil tudi direktor Javnih naprav Celje in podžupan občine Celje Marko Zidanšek, torej Zidanšek zaupa novim tehnološkim postopkom centrov za ravnanje z odpadki, ki naj bi bistveno zmanjševali negativne vplive na okolje. »Krajane smo informirali, kakšen regijski center bomo zgradili, večjih nasprotovanj ni bilo. Imeli smo številne javne obravnave s predstavitvami projekta. Za predstavnike krajevnih skupnosti smo organizirali ogled podobnih tehnologij v tujini. Pomemben koordinator med krajani in vodstvom občine Celje kot nosilcem projekta regijskega centra je bil pri predstavitvi projekta tudi predstavnik Krajevne skupnosti (KS) Teharje,« je povedala Meta Širca. KS Teharje zaradi bližine odlagališča dobiva mesečno rento, pa so do rente upravičeni tudi najbližji sosedje odlagališča oziroma zdaj regijskega centra? »Ne moremo kar potegniti meje, kdo je upravičen do rente, kdo pa ne. Da ne bi prišlo do sporov med krajani, smo se odločili, da je najbolje, da denar dobi KS Teharje in ga porabi za investicije v krajevni skupnosti,« je odgovorila Meta Širca.

Projekt Regijskega centra za ravnanje z odpadki Celje

Za gradnjo centra so se občine v Savinjski regiji odločile zato, ker stara odlagališča v regiji ne ustrezajo Direktivi Evropske unije o odlagališčih odpadkov, omejen prostor teh odlagališč pa ne omogoča nadaljnjega odlaganja odpadkov. Pripravljalna dela za projekt so stekla leta 1995, leta 2001 sprejeti dolgoročni plan pa je bil osnova za začetek gradnje objektov.

Naložba v regijski center Celje je bila v prvi fazi gradnje vredna približno 18 milijonov evrov; 49 odstotkov denarja so dobili iz kohezijskega sklada Evropske unije, 11 odstotkov so prispevale občine, 40 odstotkov denarja pa Republika Slovenija. Prvo fazo gradnje so zaključili in čakajo na tehnični prevzem, temu bo sledilo enoletno poskusno obratovanje. »Zgradili smo objekt za demontažo kosovnih odpadkov, sortirnico ločeno zbranih odpadkov in kompostarno za obdelavo bioloških odpadkov. Imamo tudi novo odlagališče za približno 1,9 milijona kubičnih metrov odpadkov, kjer bomo odlagali preostanke nenevarnih odpadkov. Odlagališče je ustrezno tesnjeno. Staro odlagališče pa je polno in ga bomo zaprli,« je povedal vodja odlagališča Slavko Marš.

V gradnji sta še objekt mehansko biološke obdelave, kjer bodo odpadke ločili na gorljivo in negorljivo frakcijo, in toplarna. To je druga faza projekta, naložba znaša skoraj 30 milijonov evrov. Evropska unija prispeva iz kohezijskega sklada 60 odstotkov denarja, preostali delež sofinancirajo slovenska država in štiriindvajset občin savinjske regije. »V toplarni bomo termično obdelovali odpadke, s tem bomo pridobivali toploto, ki jo bomo izkoriščali za proizvodnjo elektrike in kot dodaten vir za ogrevanje,« je povedal Slavko Marš. S toplarno bodo za 65 odstotkov zmanjšali količino odloženih odpadkov na odlagališču. Mehansko biološka obdelava bo stekla letos, toplarno bodo odprli leta 2009.

Okolju bolj prijazne tehnologije

Z novim regijskim centrom naj bi se bistveno zmanjšali dejavniki tveganja za zdravje ljudi, saj ta omogoča večjo zaščito površja in podtalnice, zmanjšala naj bi se tudi območja, potrebna za odlaganje odpadkov. Izdelali so celovito presojo vplivov na okolje in ugotovili, da je vpliv odlagališča na okolje neznaten oziroma dopusten. »Strogi zakoni nas obvezujejo, da redno merimo vplive na okolje in o tem poročamo pristojnim institucijam in tudi krajanom, ki jih to zanima,« je povedala Meta Širca. Še pred začetkom gradnje regijskega centra so naredili posnetek stanja okolja, saj bodo le tako lahko nadzorovali morebitne spremembe v okolju v času obratovanja regijskega centra.

Nov način ravnanja z odpadki tudi od občanov zahteva veliko mero ozaveščenosti in poznavanja načinov ravnanja z odpadki. »Evropska unija zato veliko denarja namenja za komuniciranje z javnostjo v primerih gradnje sodobnih tehnoloških centrov za ravnanje z odpadki. Glavni cilj celostnega komuniciranja je predstavitev projekta prebivalcem v regiji in pomen njihovega sodelovanja v projektu,« je povedala Helena Kojnik, predstavnica za odnose z javnostjo v podjetju Javne naprave Celje.