Gorenjko pripojili Žitu

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Z novim letom so uresničili sklepe iz julija lani o pripojitvi Gorenjke kot zadnje od odvisnih družb Žitu. Pripravljajo veliko novosti.

Lesce – V četrtek so v Gorenjki pripravili srečanje z novinarji, na katerem so predstavili lansko poslovanje Skupine Žito, načrte za prihodnje ter proizvodnjo in poslovanje Gorenjke, edine slovenske tovarne čokolade. Gorenjka, d. d., je bila namreč z novim letom v skladu s konsolidacijo Žita kot zadnja izmed petih odvisnih družb pripojena Žitu, d. d., in je torej poslej poslovna enota – profitni center, ime Gorenjka pa seveda ostaja priznana blagovna znamka. Da je res tako, potrjuje lani pridobljen laskavi naslov 'naj blagovne znamke' – Super brand Slovenije. Skupino Žito tako sedaj poleg matičnega podjetja s šestimi profitnimi centri (Žito, Intes, Pekarna Vrhnika, Kruh pecivo, Dolenjske Pekarne in Gorenjka) sestavljajo še invalidsko podjetje Intes storitve, Žito Šumi Ljubljana, LD Žito Hrvaška, Žito Srbija in Žito PI Makedonija.

Tudi v 2008 bodo v Žitu spremembe

Skupina Žito je lani ustvarila za 120 milijonov evrov prodaje, kar je za tri odstotke več kot v letu 2006. Uspešnejši so bili s 5,6-odstotno rastjo na domačem trgu, na tujih trgih je bila rast le 1,2 odstotka. Dobiček v desetih mesecih s 3,1 milijona evrov presega načrte za 79 odstotkov. Letos bodo preselili proizvodnjo Žito Šumi iz Ljubljane v Krško, proizvodnjo vafljev iz Krškega v Bosno in Hercegovino ter mlinarsko dejavnost iz Ljubljane v Maribor. Prodajo naj bi povečali za pet odstotkov (doma za štiri in v tujini za deset odstotkov), pri čemer naj bi povečevali proizvodnjo v mlinarstvu (za 26 odstotkov), slaščičarstvu (za 3), pri testeninah (za 32), konditorstvu (za 9) in zamrznjeni hrani (za 13 odstotkov). Pri pekarstvu načrtujejo za šest odstotkov manjšo proizvodnjo, saj je Spar zgradil svojo pekarno, Mercator pa jih izrinja iz sistema s Pekarno Grosuplje. Ocenjujejo, da bodo zaradi omenjenega izgubili od pet do sedem milijonov evrov prihodkov. Letos naj bi Skupina Žito zaposlovala 1460 ljudi.

Veliko sladkih novosti

V Gorenjki so bili lani uspešni na treh področjih: pri proizvodnji čokolade, biskvitnega peciva in kruha. Pri slednjem v Gorenjki spečejo najbolj znane vrste kruhov, pri čokoladi pa predstavljajo proizvodi Gorenjke 76 odstotkov prodaje čokolad v Sloveniji. V Gorenjki proizvedejo dva tisoč ton čokolade in približno sedemsto ton biskvitnega peciva. Imajo vodilni delež na področju temnih čokolad, zasedajo drugo mesto pri mlečnih čokoladah in imajo vodilni tržni delež pri biskvitnem pecivu. V izvozu prodajo 24 odstotkov, od tega 63 odstotkov na trgih EU in 37 odstotkov v jugovzhodni Evropi, pri čemer je Makedonija strateško najpomembnejši trg. Prva skrb v Gorenjki je vsekakor kvaliteta in sprotno prilagajanje okusom trga. Tudi letos bodo mlečne čokolade oplemenitili z novimi dodatki (gozdni sadeži z rezanimi lešniki; žele z rezanimi lešniki), pri temnih čokoladah bodo razširili izbor čokolad Mistika (limeta in malina), pri pecivu pa ponudili čokoladne rulade in rulade z jagodnim in vaniljinim polnilom. V tovarniški trgovini in trgovinah Žita je mogoče dobiti ali naročiti tudi sedemkilogramsko čokolado z lešniki – velikanko, ki jo sicer, ko smo si ogledali proizvodnjo, vlivajo ročno. Proizvodnja drugih čokolad je seveda povsem avtomatizirana.

Cene tudi v Žitu rastejo

V časih zelo aktualne inflacije, zlasti pa rasti cen hrane, nismo mogli mimo vprašanja cen kruha, testenin in sladkosti, ki jih proizvajajo v Žitu. Dobili smo pojasnilo, da so kruh lani septembra podražili od 10 do 15 odstotkov in letos do jeseni nadaljnjih podražitev ne načrtujejo. Vse je odvisno od cen surovin (po žetvi kupijo celotno potrebno količino žit). Pri čokoladah so izdelke zaradi držajih surovin (lešniki so dražji za več kot polovico, kakav za tretjino) z novim letom podražili za deset odstotkov, pri testeninah pa tako imenovano durum moko, ki predstavlja skoraj polovico stroškov testenin, na zahtevo dobaviteljev nabavljajo sproti (samo lani je njena cena narasla z 225 evrov za tono na 670 evrov) in naraščanju cen surovin so prisiljeni prilagajati tudi ceno svojih tovrstnih izdelkov.