Razpihal zimske meglice

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 16. januar 2008 / 06:00

Obsežen likovno-razstavni projekt, ki ga je akademski slikar Klavdij Tutta zasnoval ob življenjskem in ustvarjalnem jubileju, je minuli petek v Kranju z odprtji še sedmih razstav doživel vrhunec.

Da je bržkone akademski slikar Klavdij Tutta s svojim primorskim temperamentom in mediteransko toplino »glavni krivec« za, v tem zimskem času, precej visoke temperature v Kranju, je na osrednjem dogodku ob odprtju sedmih likovnih razstav priznanega umetnika med drugim v duhovitem tonu menil kranjski župan Damijan Perne, sicer tudi pokrovitelj tega obsežnega likovnega projekta. V petek zvečer so namreč slikarjevi sorodniki, prijatelji, znanci, stanovski kolegi, poznavalci likovne umetnosti, predvsem pa mnogi ljubitelji umetnosti, ki z odobravanjem in spoštovanjem gledajo na njegovo likovno ustvarjanje, v Galeriji mestne hiše na pot pospremili kar sedem razstav na štirih različnih razstaviščih v Kranju. Z nizom razstav, ki jih je slikar pripravil ob praznovanju svojega življenjskega in ustvarjalnega jubileja, je začel že v decembru z razstavami del v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju, v Galeriji Mestne občine Kranj, v razstavnem prostoru zavarovalnice Triglav, v Galeriji Elektra na Elektru Gorenjska ter v razstavnem paviljonu Jugovic v Bitnjah, tokrat pa so njegova dela na ogled v osrednjih kranjskih galerijah.

Tako so v Galeriji Mestne Hiše na ogled dela iz cikla Potovanje sonca 2005-2007, v drugi razstavni prostor je avtor namenil akvarele in ambientalno postavitev, v kletni galeriji taiste hiše pa se srečamo s steklenimi objekti iz cikla Polifemovo oko, ki jih je ustvaril v sodelovanju s steklarskim mojstrom Matijažem Gostečnikom. Galerijo Prešernove hiše krasijo slike iz Mavričnega cikla, v drugem prostoru pa so na ogled Metamorfoze portreta, fotografsko risarski projekt Klavdija in fotografa Igorja Pustovrha. Svetujem vam tudi sestop v kletni del galerije, kjer so na ogled portreti Klavdija Tutte, ki so jih naslikali drugi likovni ustvarjalci. Mala galerija Likovnega društva Kranj gosti gibljive kompozicije Popotovanje po Mediteranu. Likovno razstavni del se nadaljuje v Galeriji restavracije Dali, kjer so v prvem planu asemblaži Ujeta sonca, sam dogodek pa je v petek dopolnil glasbenik Lado Jakša, ki je izvedel projekt multivizije na temo Tuttove umetnosti, ki jo je podkrepil tudi s sočasnim glasbenim ozadjem. Kot rečeno v znamenju njegovega ustvarjalnega naboja Kranj živi že okroglih mesec dni, skupaj pa je razstavljenih najmanj dvesto del različnih tematik, tehnik in formatov, ki jih je ustvaril v različnih obdobjih zadnjih trideset let. Umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Damir Globočnik iz gorenjskega muzeja, ki gosti osrednji del razstav, je med drugim povedal, da Klavdij Tutta spada prej med redke kot pogoste, predvsem pa srečne likovne ustvarjalce, pri katerih ne bi mogli govoriti o ustvarjalnih mukah.

»Ni bilo pravega počitka v teh dneh, kljub temu da sem na tem razstavnem projektu intenzivno delal zadnji dve leti. Do zadnjega trenutka sem bil nekako na trnih, kako bo katera postavitev izgledala. Za Galerijo Dali sem dodatno izdelal valje, za katere se mi je zdelo, da nekako manjkajo v prostoru,« je povedal Klavdij Tutta in dodal: »Zadovoljen sem. Mislim, da so vse razstave vendarle nekakšen vpogled v moje delo, kot sem si ga zamislil pred leti. Upam, da bodo z videnim zadovoljna tudi javnost in likovna kritika.« Preveč skromno, bi lahko dejali ob izjavi slikarja, ki je zmogel tako neizmerno veliko lastne ustvarjalne moči, idej in znanja in je s tako obsežnim projektom zagotovo odprl novo knjigo, tako ko gre za njegovo delo kot za tovrstne enkratne likovne dogodke v Kranju, kjer sicer Primorec po rodu živi že več kot petnajst let.

Dogodek so v Kranju pospremili številni Klavdijevi rojaki iz Nove Gorice, prijatelji s Koroškega in sosednje Avstrije. Nekatera izmed razstavljenih ciklov in posameznih del bodo v prihodnjih mesecih na ogled tudi po nekaterih drugih galerijah v Sloveniji in v tujini. In ko sem Klavdija na koncu vprašal, je tako torej, ko ima slikar 50 let, mi je duhovito odvrnil, da je to kakih 30 ustvarjalnih let na kakih 20 življenjskih let podlage.