S Karavank na Jelšane

Ob vstopu Slovenije v šengensko območje smo se pogovarjali s policistom Romanom Zupancem, ki je vrsto let delal v mejnih policijskih enotah, nazadnje na mejnem prehodu Karavanke.

Roman Zupanc je po izobrazbi pravnik notranjih zadev in izhaja iz vrst miličnikov kadetov, delal pa je v policijskih enotah od Korenskega sedla, Kranjske Gore do Rateč, nazadnje pa kot policijski inšpektor - pomočnik komandirja na Postaji mejne policije Karavanke. Ob ukinitvi mejne policije konec decembra lani je bil prerazporejen na mejni prehod Jelšane.

Dobro polovico delovne kariere ste preživeli in delali na področju varovanja meje, nazadnje na Karavankah. Ali lahko poveste nekaj o zgodovini tega mejnega prehoda?

»Na mejni prehod Karavanke sem bil razporejen v letu 1992. Naloge sem vseskozi opravljal v vodstvu enote. Spominjam se, da je takrat delalo 85 policistov na mejni kontroli in okoli 120 carinikov, delovale pa so tudi vzporedne podporne službe, od gostinstva, špedicij in mejnih inšpekcijskih služb. V prvih letih je bil pester delovni urnik, saj je bilo poleg osnovnih nalog treba vzpostaviti tudi učinkovito sodelovanje z avstrijsko carinsko stražo.«

Kako je potekalo delo na mejnem prehodu?

»Mejni prehod Karavanke povezuje zahodno Evropo z nekaterimi državami bivše SFRJ. To se je zlasti pokazalo v konfliktnih obdobjih v BiH, na Hrvaškem in tudi na Kosovu, ko so se ljudje, ki so v preteklosti iz ekonomskih razlogov odhajali na zahod, vračali v matične države z različnimi, tudi nezakonitimi nameni. Spominjam se, da smo odkrili številne ponarejene dokumente za prestop državne meje, nezakonite prenose orožja in streliva, tihotapili so ljudi v kombiniranih, tovornih vozilih in avtobusih, pa tudi ukradena vozila. Skratka, problematika je bila pestra.«

Vam je v spominu ostal kak posebej zanimiv primer nezakonitega prehoda meje?

»V tem obdobju je bilo tudi precej primerov nezakonitega prehajanja meje. V spominu mi je ostal primer odkritja skupine enajstih državljanov Turčije, ilegalnih migrantov, ki jih je prevoznik, turški državljan skušal nezakonito prepeljati v Belgijo, odkriti pa so bili v prirejenem tovornem prostoru tovornjaka. Prostor je bil majhen, poraba kisika je bila velika, zato so nekateri ob odkritju potrebovali zdravniško pomoč. Največ je bilo odkritih nedovoljenih zapuščanj države peš skozi predorsko cev, osebe pa so se pred tem izognile mejni kontroli. Zanimiv je tudi primer odkritja večje količine prepovedane droge, bilo je je več kot dve toni, ki je bila naložena v tovornem vozilu, namenjena pa je bila prodaji na črnem trgu v Belgiji. Marsikaj bi lahko povedal tudi o srečanjih z ilegalnimi migranti, njihovih reakcijah ob odkritju in občutkih policistov, ki so izvajali postopke.«

Sčasoma je prišlo do sprememb, ko je v šengensko območje vstopila Avstrija, ko so se umaknili cariniki …

»Prva večja sprememba je bila v letu 1995, ko so nadzor meje na vstopu prevzele operativne enote takratne žandarmerije, ki so vstopno kontrolo izvajale z uporabo šengenskih standardov, izstopno kontrolo pa so prevzeli v letu 1996. Po letu 2000 se je naš pravni red vse bolj približeval evropskemu, postopoma je prihajalo do integracij predpisov. Konec aprila 2004 sta mejni prehod zapustili carinska straža Avstrije in slovenska carinska služba. Dogodki in spremembe so se od leta 2004 odvijale zelo hitro. Odmevna sprememba je bila vzpostavitev enostavnejše mejne kontrole na skupnih točkah na mejnih prehodih Hrušica in Podrožca maja 2004, ko smo začeli izvajati skupno mejno kontrolo, ki je poimenovana ONE STOP KONTROL, s katero naj bi se izboljšala pretočnost prometa in učinkovitost mejnih ukrepov. No, zadnji korak pa je bila odprava mejnih kontrol 21. decembra lani.«

Koliko vozil in potnikov pa je v teh letih prešlo mejni prehod Karavanke?

»V šestnajstih letih je mejo prestopilo preko dvesto milijonov potnikov in prek sto milijonov vozil, ne samo osebnih, ampak tudi veliko tovornih vozil in avtobusov. Največje zgostitve prometa smo beležili pred novoletnimi in božičnimi prazniki in pop njih ter v času letne turistične sezone. Prek mejnega prehoda so največ potovali tujci iz tretjih držav, ki so se vračali iz držav Evropske unije v matične države v smeri Hrvaške, BiH, Srbije, Makedonije, Turčije, najbolj je bila zastopana populacija tujcev iz BiH, ki so pogosto potovali tudi z avtobusi ob petkih in se v nedeljo vračali. V času letne sezone pa so prevladovali turisti iz Nemčije, Nizozemske, Belgije in Švedske, večji del pa je potoval v turistične centre na hrvaški obali.«

Kako pa sprejemate ukinitev mejne kontrole in enote?

»Ukinitev mejne kontrole na mejnem prehodu smo policisti pričakovali. Kot profesionalec pozdravljam uvedbo novih standardov varovanja državne meje v obliki ukrepov v notranjosti, ki jih bo izvajala novoustanovljena policijska enota za izravnalne ukrepe. Državna meja kot simbol suverenosti naše države bo še naprej upravljana in varovana tako, da bo prebivalcem Slovenije zagotovljena največja možna stopnja varnosti. O tem ne dvomim in popolnoma zaupam policistom.«

Kako pa vi, kje boste nadaljevali delovno kariero?

»Z ukinitvijo postaje mejne policije Karavanke se je formalno ukinilo tudi moje delovno mesto. Do 26. septembra sem bil prepričan, da bom razporejen v okviru Policijske uprave Kranj, a na koncu so mi našli delovno mesto na Policijski upravi Postojna, na mejnem prehodu Jelšane, kjer bom opravljal naloge na enakem delovnem mestu. Pogodbo o zaposlitvi na novem delovnem mestu sem podpisal, a notranji občutki ob tem niso bili lahki ... Pa vendarle, v življenju moramo sprejemati različne odločitve in iz njih potegniti tisto, kar je pozitivnega.«