Pet odstotkov žensk rodi prezgodaj

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 14. januar 2008 / 06:00

"Število staršev, ki se odločajo za naraščaj, je iz leta v leto večje. Lani smo v kranjski porodnišnici imeli 22 porodov več kot leto poprej. Včasih se zgodi, da imamo tudi deset porodov na dan, redki so dnevi, ko nimamo nobenega." Pogovor z Andrejo Cerkvenik Škafar, dr. med., spec. pediatrije, direktorico Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj.

Koliko otrok se je rodilo v kranjski porodnišnici v zadnjih letih?

»V letu 2005 se je pri nas rodilo 1247 otrok, v letu 2006 so bili rojeni 1303 otroci, lani jih je prijokalo na svet 1327. Kot zanimivost naj povem, da se je lani rodilo dvanajst parov dvojčkov in petindvajset nedonošenih otrok. Leta 2006 smo imeli tri mrtvorojene otroke, lani je bilo pet mrtvorojenih otrok, en izrazito nezrel otrok pa je po premestitvi umrl v enoti intenzivne terapije. Najpogostejši vzroki mrtvorojenosti so prirojene napake in okužbe v času nosečnosti.«

Kakšen je trend rojstev? Ali lahko pride do prezasedenosti porodnišnice?

»Število staršev, ki se odločajo za naraščaj, je iz leta v leto večje. Iz podatkov je razvidno, da smo imeli lani 22 porodov več kot leto poprej. Včasih se zgodi, da imamo tudi deset porodov na dan, redki so dnevi, ko nimamo nobenega. V porodni sobi imamo pet postelj in včasih moramo kakšno žensko z otrokom predčasno, kar pomeni v manj kot treh urah po rojstvu, iz porodne sobe premestiti na oddelek. Na poporodnem oddelku imamo sicer prostora za 24 mamic in otrok in strah, da nam bo zmanjkalo prostora, je odveč.«

Kako pogosti so prezgodnji porodi? Koliko je v povprečju stara prvorodnica?

»Starost žensk, ki se odločajo za prvega otroka, se viša, vendar lahko povem, da je vse več mamic, ki se odločajo za tretjega otroka in ni več redkost rojstvo petega otroka. Letos smo v naši porodnišnici že imeli mamico, ki je rodila desetega otroka. Približno pet odstotkov žensk rodi prezgodaj, ta podatek velja za vso Slovenijo. Normalna nosečnost traja štirideset tednov, vse otroke, ki se rodijo pred 37. tednom, štejemo kot nedonošene otroke. V Sloveniji imamo dogovor, da nosečnice z grozečim prezgodnjim porodom pred 32. tednom premestimo v enega od dveh terciarnih centrov, v Ljubljano ali Maribor. S tem otroku prihranimo transport po porodu, centra sta tudi bolje opremljena in imata bogate izkušnje s prezgodnjimi porodi. Na ta način smo dosegli, da nezreli otroci, nekateri se rodijo pred 28. tednom, celo v 23. tednu, preživijo v veliko višjem odstotku in tudi kakovost preživetja je bistveno boljša.«

Kateri so najpogostejši vzroki za prezgodnje porode?

»Razlogi so številni. Za varen potek nosečnosti je zelo pomembno, da je nosečnost načrtovana. Tveganje za prezgodnji porod je višje pri ženskah, ki so že prezgodaj rodile, ki so kronične bolnice, ki so imele konizacijo zaradi rakavih sprememb na materničnem vratu, ki imajo razvojne nepravilnosti maternice, ki so pod velikim stresom in za tiste, ki so starejše od 33 let ali mlajše od 18 let. Vzrok so tudi krvavitve v nosečnosti in vnetja. Kar okoli 50 odstotkov prezgodnjih porodov je posledica raznih vnetij. Prezgodnje porode v določenih primerih lahko uspešno preprečimo; vnetja zdravimo, napake na maternici odpravimo. Pomembno je, da nosečnica redno hodi na preglede v posvetovalnico. Priporočamo tudi preventivno jemanje folne kisline pred zanositvijo in do osmega tedna nosečnosti, s katero preprečujemo razvoj anomalij hrbtenjače pri novorojenčku.«

Kako dobro je opremljena enota za intenzivno nego novorojenčkov? Imate dovolj dobre kadrovske in tehnične zmogljivosti, da oskrbite tudi nedonošenčke?

»Če je otroček nezrel in potrebuje intenzivno terapijo, na primer pomoč pri dihanju ali pri vzdrževanju krvnega obtoka, ga primarno oskrbimo in s transportno ekipo, ki jo sestavljata zdravnik in medicinska sestra iz Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kliničnega centra, premestimo v Ljubljano, v Klinični center oziroma v Enoto za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov ljubljanske porodnišnice ob porodni teži pod 1000 gramov. Če pa nedonošenček, rojen po 34. tednu, nima težav, ga strokovno oskrbimo tudi v naši porodnišnici. Na razpolago imamo tri tople posteljice, inkubator in reanimacijsko posteljico, ki nudijo otroku okolje, iz katerega je bil predčasno iztrgan. Reanimacijsko posteljico in monitorje smo kupili z donatorskimi sredstvi, potrebujemo pa še kakšno toplo posteljico več in aparaturo za fototerapijo. Kadrovska zasedba je dobra, strokovna, neonatolog je prisoten štiriindvajset ur.«

Za katere vrste porodov se porodnice najpogosteje odločajo?

»V naši porodnišnici imamo dve postelji, ki omogočata alternativne porode. Vse več je želja po porodih s čim manj bolečin, tako smo imeli lani 86 ultiv (kratko delujoči remifentanil) in 46 epiduralnih analgezij. Epiduralna analgezija je še vedno najbolj varna metoda lajšanja bolečin, a se ženske zanjo manj odločajo zaradi strahu pred zapleti. Zato se je verjetno ultiva bolj prijela. Preko žilnega pristopa, povezanega s PCA črpalko, si porodnica sama s pritiskom na gumb ob začetku popadka sprosti za njo določen odmerek zdravila. Ultiva je kratko delujoči remifentanil, ki se hitro razgrajuje, se ne kopiči v telesu in zato ne vpliva na otroka. Na drugi strani so mamice, ki želijo imeti čim bolj naravni porod in pridejo k nam s porodnim načrtom; tako na primer ne želijo stimulacije poroda, ne želijo, da se jim predre mehur, ... Tem porodnicam razložimo, da se bomo čim bolj poskušali držati tega načrta, seveda pa je vedno na prvem mestu varnost mamice in otroka.«

Verjetno je že kar običajno, da so očki pri porodu?

»Redke so porodnice, ki nimajo ob sebi partnerja. Če je odstoten ali če so drugi razlogi, pa včasih pripeljejo s seboj tudi prijateljico ali mamo. Očki in sorojenci prihajajo tudi na jutranje vizite na oddelek.«

Ste v zadnjih letih imeli kakšen porod doma?

»Enkrat ali dvakrat na leto se zgodi, da žensko porod prehiti in rodi doma ali v reševalnem vozilu. Zaenkrat moram reči, da stroka ni še dokončno podala svojega mnenja o porodih v domačem okolju, moje osebno mnenje pa je, da je veliko bolj varno rojevanje v porodnišnicah in da se raje po porodu dogovorimo, da mamica in otrok kak dan prej zapustita porodnišnico in se kasneje vrneta na še en pregled.«

Menda je na Nizozemskem trend rojevanja doma ...

»Tam je drugače, ker imajo temu primerno organizirano službo; v reševalnem vozilu lahko naredijo tudi carski rez. Ampak tam so ravnine in zamislite si, da mora reševalno vozilo priti do Davče.«

Ali je pri vas možna izbira osebne babice?

»Prav vse naše babice so izvrstne babice, trudimo se tudi ustreči parom, ki želijo imeti izbrano babico pri porodu. Res pa je, da imajo nekatere babice doma majhne otroke in se težko povsem zavežejo, da bodo v porodnišnici v eni uri, saj tudi porod ni načrtovan na dan in uro.«

Se je možno dogovoriti za porod vnaprej?

»Načeloma ne. Izjema so zdravstveni razlogi, če se vnaprej ve, da bo carski rez, ker ima porodnica težave s kolki, vidom. Če je žensko zelo strah poroda, menim, da je to indikacijo treba upoštevati. V takih primerih se lahko obrnejo name, po pogovoru jih večinoma napotim na posvet h gospe Vislavi Velikonja Grobevnik, psihologinji v ljubljanski porodnišnici. To je krasna gospa z bogatim strokovnim znanjem tudi na tem področju.«

Se število hotenih splavov znižuje?

»V letu 2006 smo imeli 381 umetnih splavov, lani jih je bilo 359. Če bi primerjali s še starejšimi podatki, bi bila ta razlika še večja. Splavov je manj zaradi boljše izobraženosti, več je oblik kontracepcije, mladi imajo danes tudi več dostopa do informacij.«

Se v porodnišnici ukvarjate tudi z zdravljenjem neplodnosti?

»Ukvarjamo se z osnovno diagnostiko, če je potrebno nadaljnje zdravljenje, pa pacientke napotimo v za to strokovno usposobljene centre v Ljubljano, Postojno ali Maribor.«