Smetarska vojna za Tenetiše

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / petek, 9. november 2007 / 06:00

V nedeljo bodo občani kranjske občine na referendumu odločali, ali naj bo regijski center za ravnanje z odpadki v Tenetišah, na sedanji lokaciji smetišča. Soočili smo argumente za in proti. Damijan Perne, župan Mestne občine Kranj in Miran Hude, predsednik Društva za ohranitev Udinboršta

Zakaj je lokacija za gradnjo sodobnega centra za ravnanje z odpadki v Tenetišah (ne)primerna?

Miran Hude: »Regijski center bi se nahajal sredi krajinskega parka Udinboršt. Zakonodaja prepoveduje, da bi bilo regijsko smetišče bliže kot tristo metrov oddaljeno od krajinskega parka in vodotokov. Deponija Tenetiše je s treh strani omejena z rekami in potoki ter z vseh štirih strani obkrožena s krajinskim parkom. Krajinski park Udinboršt je priljubljen med rekreativci, za otroške pohode itd. Znamenitost so kraški pojavi, med drugim tudi kraška jama z imenom Arneševa luknja z dvema dvoranama in kapniki. Najpomembnejše pa je, da projektu regijskega smetišča nasprotuje ogromna večina okoliškega prebivalstva. Minister in drugi funkcionarji ministrstva za okolje in prostor so že večkrat javno in jasno povedali, da v Sloveniji ni bil zgrajen še noben regijski center za odpadke brez podpore okoliškega prebivalstva. Če ni podpore okoliškega prebivalstva, ne bo sredstev iz evropskih skladov in posledično bi bile smeti na smetišču Tenetiše dražje, kot če bi jih vozili drugam.«

Damijan Perne: »Zelo pomembno dejstvo je, da bomo z ureditvijo regijskega centra na obstoječi lokaciji odlagališče uredili dolgoročno, tudi za bodoče rodove. Če do sanacije ne bi prišlo, bo čez dve leti odlagališče treba zapreti, za sanacijo pa skrbeti vsaj še trideset let in to brez finančne podpore države in Evrope. Še nekaj dejstev, zakaj so Tenetiše primerna lokacija: primerna je oddaljenost od poselitve, saj je objekt več kot sedemsto metrov oddaljen od stanovanjskih hiš, kar je več kot zahteva zakon, urejena je komunalna in električna napeljava, ugodna je dostopnost in opremljenost zemljišč. Območje je prostorsko urejeno s kratkoročnimi in dolgoročnimi prostorskimi dokumenti z ureditvenim načrtom. Glede na to, da na lokaciji že obstaja odlagališče odpadkov, se v izgradnjo sodobnega centra lahko vključi celovito ravnanje z odpadki tudi z odlaganjem in obdelavo odpadkov. Deponija ima tudi ustrezen zajem in odvajanje izcednih vod na Centralno čistilno napravo Kranj. Urejena je izraba deponijskega plina, kar bo velika prednost pri delovanju centra. Center bo imel dobro logistično povezanost ob izvedbi obvozne ceste mimo naselja Mlaka. Zelo pomembna sta podatka, da center leži zunaj vodovarstvenega in poplavnega območja.«

Ste si kje že ogledali center za ravnanje z odpadki? Kakšen vtis ste dobili?

Miran Hude: »Ogledal sem si znamenito sežigalnico odpadkov na Dunaju. Pred kratkim sem slišal za rezervni scenarij (če bi prizadeti krajani onemogočili center v Tenetišah), ki predvideva, da bi podobno, sicer manjšo sežigalnico, poskusili zgraditi v tisti krajevni skupnosti z večjim številom prebivalcev, kjer bodo volivci na referendumu najbolj goreče podprli regijski center. Vendar prebivalce Planine in drugih naselij, kjer nastaja največ smeti, opozarjam, da naši inšpektorji niso takšni kot na Dunaju. Tam je seveda vse po »reglcih«, pri nas pa ne prepovejo obratovanja tudi v primeru najhujših kršitev, ki so lahko potencialno škodljive za okoliško prebivalstvo. Svetujem vam, da v primeru aktiviranja rezervnega scenarija ravnate podobno kot mi na Mlaki in v Tenetišah. V Sloveniji ni možno nikjer videti regijskega smetišča, ki bi imelo v neposredni bližini tako veliko število ljudi, kot bi bilo to v primeru Tenetiš. Za Mlačane je pomembno, da se niso oni naselili v bližino smetišča, ampak se je smetišče z odprtjem polja B1 v letu 1999 za 200 metrov približalo naselju.«

Damijan Perne: »Seznanil sem se z delovanjem sodobnih centrov za ravnanje z odpadki v Sloveniji in v tujini. Resnično gre za ravnanje z odpadki na visoki ravni okoljskih standardov. Tak naj bi bil tudi center v Tenetišah, kjer se bo izvajala predelava in obdelava odpadkov v zaprtih prostorih, kjer so vsi procesi strogo nadzorovani. V sklop centrov sodijo tudi sodobno urejena odlagališča; tak standard že ima odlagalno polje B1 v Tenetišah.«

Kakšne so obstoječe težave na smetišču v Tenetišah?

Miran Hude: »Z zaprtjem smetišča Tenetiše konec oktobra se je končala več kot trideset let dolga mora in z njim počasi izginja problem vsakodnevnega smradu. Ostaja pa podtalnica, ki je v katastrofalnem stanju. Prekomerna onesnaženost s težkimi kovinami, pesticidi in drugimi strupenimi snovmi predstavlja potencialno grožnjo širši okolici. Kam gre podtalnica, strokovnjaki ne vedo, ampak predlagajo še dodatne analize. Potrebna je takojšnja sanacija. Nepristojno je, da občinska uprava pogojuje sanacijo s podporo regijskemu centru. Smetišče Tenetiše je po volji okoliškega prebivalstva za vedno zaprto in ne bo nobenega, ki bi ga lahko ponovno odprl. Žal pa bodo smeti ostale tam, kjer so. Računam na sokrajane, ki bodo v naslednjih letih parcele kupovali v največjem novem naselju v občini Kranj Mlaka Zahod, da od občine kot prodajalca namesto ustnih obljub o sanaciji zahtevajo ustrezen obvezujoč program in vso infrastrukturo, ki bodoči samostojni KS Mlaka pritiče s tem, da kraj postaja eden večjih urbanih centrov mestne občine Kranj.«

Damijan Perne: »V javnosti so se v zadnjem času pojavljali očitki, da t.i. monitoringi podzemnih vod kažejo na presežene vrednosti. Tu so potrebna dodatna pojasnila. Spremljanje podzemnih vod na deponiji izvajamo od leta 2004 na petih merilnih mestih. V merilnem mestu, ki je lociran direktno na odtoku podzemnih vod iz zaprtega odlagalnega polja, se od leta 2004 odražajo povečani indikativni parametri, ki kažejo na presežene vrednosti. Ti parametri so posledica bremena odlaganja na starem zaprtem odlagalnem polju, na katerem so začeli odlagati odpadke v letu 1974, ko še niso izvajali aktivnosti ravnanja z odpadki na način, kot se to dela od leta 2000 dalje. Po izjavi pooblaščenih izvajalcev meritev podzemne vode, se morajo meritve izvajati določeno časovno obdobje, vsaj pet let, da se lahko realno oceni dejansko stanje obremenjenosti podzemne vode s preseženimi parametri. Tako smo na podlagi priporočil Agencije RS za okolje in prostor ter Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor z meritvami onesnaženosti začeli redno spremljati tudi oba bližnja potoka. Trenutno edini realni pokazatelj obremenjenosti onesnaženja podzemne vode sta bližnja potoka (Želin in Mlinščica), katerih meritve ne kažejo prekoračitve parametrov onesnaženosti. Naj znova poudarim, da na področju odlagališča ni zajetja pitne vode. Vir pitne vode za Mlako in Tenetiše predstavljata zajetje v Bašlju in v Povljah. Letos bosta v sodelovanju z Geološkim inštitutom Ljubljana izvrtani dodatni dve vrtini, ki bosta po preteku določenega časovnega obdobja realni pokazatelj dejanskega obsega obremenjenosti parametrov podzemne vode. Zavedamo se, da so izvedene meritve onesnaženosti podzemnih vod pokazale določena odstopanja in prav zato si še bolj prizadevamo odkriti resnično stanje, temu ustrezno ukrepati in vsa morebitna odstopanja tudi strokovno sanirati.«

Če bodo kranjske in smeti še iz nekaterih drugih občin namesto v Tenetiše vozili na druge deponije, bodo cene odvoza odpadkov poskočile za štirikrat. Kako to komentirate?

Miran Hude: »Gre za zavestno laž, pravo sovražno propagando pred referendumom. Cena odlaganja tone smeti v Tenetišah je bila 28 evrov, v regijskem centru Tenetiše pa bi bila tako kot drugod po Sloveniji 80-110 evrov na tono, odvisno od višine sofinanciranja iz nepovratnih evropskih sredstev. Pa občinska oblast ob tem zamolči, da se bo neizogibno smetarina povišala za x odstotkov, tudi če boste glasovali za regijski center v Tenetišah. Za Kranjčane je pomembno, da bo smetarina enaka, ne glede na to, ali bi smeti odlagali v regijskem centru Tenetiše, ali kjerkoli drugje. Prevozni stroški praktično nimajo vpliva na smetarino – če bi se splačalo Kranjski Gori voziti smeti 60 km v Tenetiše, potem se tudi Kranju splača voziti 25 km v Ljubljano! Prava razlika pa je v tem, da če regijskega smetišča v Tenetišah ne bo, potem peščica zasebnih podjetnikov v okviru javno-zasebnega partnerstva s koncesijsko pogodbo za 35 let ne bo zaslužila nič. V imenu prizadetih krajanov protestiram proti manipulaciji ozke skupine podjetnikov, ki želi privatizirati smetarski posel v Kranju ter širi laži in strahove pred podražitvami. Zamolči pa splošno znano dejstvo, da privatni kapital terja dobiček, ki pa bo predstavljal edino realno podražitev smetarine glede na današnje stanje, ko to službo opravlja javno podjetje.«

Damijan Perne: »V primeru odvoza odpadkov na drugo lokacijo se bo cena storitve ravnanja z odpadki nedvomno zvišala. Razlog za to ne bodo le stroški prevoza, ampak bodo s tem povezani tudi višji stroški priprave odpadkov ter stroški odlaganja odpadkov. Moram še poudariti, da se bo cena zaradi spremenjenega načina odlaganja odpadkov povišala povsod po Sloveniji in tudi v Kranju. Edini način, da podražitev omilimo, je, da sami postavimo svoj regijski center.«

Če v Tenetišah ne bo regijskega centra za ravnanje z odpadki, kje je po vašem mnenju najbolj primerna alternativna lokacija?

Miran Hude: »Edino primerne so lokacije, ki ne povzročajo konfliktov, protestov, zapor in ki ne škodujejo zdravju ter uživajo podporo okoliškega prebivalstva. Tega naj bo čim manj in naj bo oddaljeno vsaj dva kilometra od smetišča ter najbolj obremenjene dovozne ceste. Kranjske smeti bo vzela vsaka od sodobnih deponij, se je pa seveda treba pravočasno in dobro pogajati za ceno. Zaključujem s tem, da verjamem v zdravo pamet mojih sokrajanov in vem, da bo na referendumu glasov proti veliko več, kot jih pričakuje mestna oblast.«

Damijan Perne: »Glede na to, da smo vsi gorenjski župani soglasno potrdili Tenetiše kot najprimernejšo lokacijo, še vedno menim, da so bo našlo toliko strokovne, lokalne in politične volje, da bomo na omenjeni lokaciji zgradili sodoben, učinkovit, okolju prijazen regijskih center za ravnanje z odpadki. Treba se je zavedati, da je za vse nas dobro, da je regijski center v Tenetišah, saj bomo o odlaganju lahko samostojno odločali in ne bomo odvisni od drugih.«