Poslanci na terenu za pokrajine

Člani poslanske skupine SDS so se v naslednjih mesecih odločili obiskati vse pokrajine, ki jih vlada načrtuje ustanoviti s sprejemom pokrajinske zakonodaje. Najprej so obiskali občine predvidene in verjetno najbolj sporne Kamniško-Zasavske pokrajine, kjer se mnogi sprašujejo, kaj imata skupnega Kamnik in Trbovlje.

»Za obisk pokrajin smo se odločili zato, ker želimo na terenu preveriti stališča, ki so se v občinah izoblikovala v zadnjih letih. Želimo opraviti pogovore z vsemi relevantnimi lokalnimi dejavniki – politiki, svetniki, predstavniki podjetij in javnih zavodov. Načrtujemo, da bomo na podlagi teh obiskov in pogovorov uspeli izluščiti tiste vsebine, ki bodo pritrdile k ustanovitvi in podpori posamezne pokrajine,« je namen ponedeljkovega obiska v občinah predvidene Kamniško–Zasavske pokrajine na novinarski konferenci na gradu Jable pojasnil vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.

Kljub mnogim nasprotovanjem se je po besedah poslancev največje vladne stranke kot najbolj sprejemljiva pokazala varianta, ki predvideva ustanovitev štirinajstih pokrajin, do največjih težav pri oblikovanju mej pa prihaja prav na območju osrednje Slovenije. »Število pokrajin se je izoblikovalo na podlagi strokovnih podlag in tudi podpore lokalnih politikov, a kljub vsemu so marsikje prisotne razlike v stališčih in pogledih, predvsem pri nekaterih mejnih področjih. Prav zato smo si za prvi obisk izbrali Kamniško–Zasavsko pokajino, ki se je izoblikovala lani na pobudo kamniško–domžalskega dela. Gre za pokrajino, ki je zelo različno strukturirana in kjer še ni popolne enotnosti glede obsega,« je še povedal Tanko in izrazil upanje, da bo do izoblikovanja mej te pokrajine čim prej prišlo.

Občine kamniško-domžalskega dela so namreč ostro zavrnile prvotni vladni predlog, da se priključijo k prestolnici, in zahtevale ustanovitev svoje pokrajine, h kateri naj bi se priključila še Litija. A predlog vlade v Kamniško–Zasavski pokrajini poleg občin Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš, Trzin, Lukovica, Moravče, Litija in Šmartno pri Litiji predvideva še občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi, s sedežem pokrajine v Domžalah in sedežem pokrajinskega sveta v Trbovljah, kar pa je za tukajšnje občine zaradi pomanjkanja geografske in zgodovinske povezanosti povsem nesprejemljivo.

Poslanci SDS so svoj celodnevni obisk posvetili spoznavanju projektov in problemov, ki pestijo tukajšnje občine. V Komendi jim je župan Tomaž Drolec z ekipo predstavil projekt medgeneracijskega centra, v Kamniku so obiskali Zavod za usposabljanje invalidne mladine. V Lukovici so jih sprejeli v Čebelarskem domu, težave moravške občine pa je predstavil župan Martin Rebolj na sprejemu v svojih prostorih. »Poslance so zanimali stanje v naši občini in težave, s katerimi se srečujemo. V tem obdobju je naš največji problem varovanje okolja, pri čemer nam država ne prisluhne in bomo kot kaže vse težave, vezane na lanski okoljski referendum, morali rešiti sami. Predstavili pa smo jim tudi projekte, s katerimi računamo na kohezijska sredstva,« je povedal moravški župan. V občini Domžale so poslanci pripravili dva posveta – glede obnove državnih cest, navezovalce ceste AC Krtina–AC Vodice z obvoznico Mengeš in poslovno cono Komenda ter posvet o sodobni tramvajski železnici Ljubljana–Domžale–letališče Brnik–Jesenice. Na okrogli mizi so se lotili tudi enega največjih problemov omenjenega območja, to je ravnanje s komunalnimi odpadki. Ekipa sedmih poslancev je v Litiji obiskala Predilnico Litija, osnovno šolo in lesno industrijo Svea, srečali pa so se tudi s tamkajšnjimi podjetniki in obrtniki. Največ časa pa je del poslancev namenil prav obisku občin Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, kjer so obiskali vsa večja podjetja in šole, srečali pa so se tudi z župani, ravnatelji, direktorji in člani IO SDS.

Poslanci so obisk na terenu ocenili kot zelo pozitivnega, v večini optimistično pa gledajo tudi na nadaljnje postopke pri sprejemanju pokrajinske zakonodaje. »Katera občina bo zraven in katera ne, niti ni ključen problem pokrajin. Pomembno je, da se pokrajine sploh ustanovijo. S tovrstnimi obiski želimo po vsej državi promovirati regionalizacijo in ljudem povedati, kaj pokrajine sploh so, zakaj jih država ustanavlja in kaj je njihov smisel in pomen,« pravi poslanec Bojan Homan. »Zaradi približevanja naslednjih državnozborskih volitev nisem pretiran optimist, da bodo pokrajine dejansko zaživele s 1. januarjem 2009. Že sprememba ustave na področju pokrajin je bila izreden uspeh te vlade in vladajoče koalicije v parlamentu in težko si predstavljam, da bo opozicija tej vladi dovolila sprejeti še pokrajinsko zakonodajo – to bi bil namreč zelo velik korak, ki sedanji opoziciji doslej ni nikdar uspel. A temu smo zdaj zelo blizu in z naše strani bomo naredili vse, da dosežemo kompromis,« je odločen poslanec SDS mag. Branko Grims. Še večji optimist je domžalski poslanec Robert Hrovat. »Glede na to, da je januarja predvideno odločanje o nekaterih t. i. pokrajinskih zakonih in da je obravnava drugega paketa predvidena za februar, sem lahko velik optimist. Seveda pa bo pri sami dokončni odločitvi veliko odvisno od opozicije, ali bo držala obljubljeno besedo ter dodala potrebno število glasov ...« Za sprejetje pokrajinske zakonodaje, ki ga nameravajo poslanci SDS izpeljati v naslednjih treh mesecih, bo namreč moralo glasovati 60 poslancev.

Očitke o zgodaj začeti predvolilni kampanji poslanci ostro zavračajo, vtisi s ponedeljkovega terenskega dela pa naj bi jim pokazali, da vsi že nestrpno pričakujejo potrditev pokrajinske zakonodaje in ustanovitev pokrajin. Zaupanja v izpeljavo vladnih načrtov pa vsaj pri županih predvidene Kamniško–Zasavski pokrajine vseeno ni zaznati.