Rekordna rast in inflacija

Lani je bila v Sloveniji dosežena rekordna gospodarska rast, ki je za najmanj dvakrat višja kot v evrskem območju, dvakrat višja pa bo tudi rast cen.

Ljubljana – Čeprav še niso izračunani končni podatki o lanski celoletni gospodarski rasti, so v ponedeljek na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) predstavili širši pogled na makroekonomsko sliko Slovenije v minulem letu. Tega si bomo, po mnenju UMAR-ja, zapomnili po podatkih, ki precej odstopajo od dolgoletnih povprečij. Zabeležili smo namreč najvišjo gospodarsko rast in najboljše kazalce na trgu dela po osamosvojitvi ter visoko rast izvoza. Izjema pri sicer ugodni makroekonomski sliki Slovenije pa je bila inflacija, ki se je povišala bolj kot v drugih članicah evrskega območja. Rast bruto domačega proizvoda, ki je najvišjo vrednost sicer dosegla v prvem kvartalu lanskega leta, je tudi v tretjem četrtletju ostala visoka, na ravni prek šestodstotkov. »Na to vplivajo predvsem ugodnejša izvozna gibanja in višja investicijska aktivnost od pričakovane. Gospodarska rast bo tako že drugo leto zapored za najmanj dvakrat presegla gospodarsko rast evrskega območja,« je ugodne podatke komentiral Boštjan Vasle, direktor UMAR.

K ugodnim izvoznim gibanjem v prvih treh četrtletjih lanskega leta so prispevale tudi ugodne konjunkturne razmere v Evropski uniji, med posameznimi skupinami pa je k skupni rasti blagovnega izvoza največ prispeval izvoz cestnih vozil, ki se je v tretjem četrtletju nominalno povečal za več kot 60odstotkov. Poleg tega so k rasti blagovnega izvoza v letu 2007 pomembno prispevali še rast izvoza strojev, medicinskih in farmacevtskih izdelkov, kovinskih izdelkov ter železa in jekla. Na rast izvoza storitev pa je vplivala predvsem rast izvoza storitev z višjo dodano vrednostjo, ki temeljijo na znanju. Razveseljiv je tudi podatek, da gospodarska rast ni visoka le zaradi izredne rasti v gradbeništvu, pač pa podatki kažejo, da ima predelovalna industrija, takoj za tržnimi storitvami, drugi najvišji delež pri rasti BDP. Gradbeništvo je po deležu na tretjem mestu.

Ugodna gospodarska rast je vplivala tudi na zelo ugodne razmere na trgu dela. Število registriranih brezposelnih se je v novembru minulega leta znižalo na 68.355, še decembra leta 2006 pa je znašalo 78.303. Po drugi strani se je število formalno delovno aktivnih zvišalo za 3,7odstotka, kar je najvišja rast zaposlenosti po osamosvojitvi. Število delovnih mest se je močno povečalo v gradbeništvu, pa tudi v predelovalnih in tržnih storitvenih dejavnostih, zlasti v poslovnih storitvah.

Razveseljivo gospodarsko sliko pa seveda kvarijo podatki o rasti cen, za katero so v UMAR-ju prepričani, da je predvsem posledica rasti cen hrane in energentov. Tako naj bi hrana po izračunih UMAR-ja prispevala k inflaciji kar dobro polovico, rast energentov pa četrtino rasti. Po raziskavah je za rast cen hrane kriva pretekla zaščitenost slovenske živilske industrije, ki je izkoristila rast cen hrane na svetovnih trgih in jo samo še dodatno povišala, drugi vzrok pa je koncentracija trgovine. Slišali smo podatek, da se je število trgovin v Sloveniji v zadnjih šestih letih zmanjšalo s 750 na 500, štirje največji trgovci pa obvladujejo že 90 odstotkov trga. Rast cen hrane se bo sicer nadaljevala, vendar pričakujejo, po trendih na svetovnih trgih, bolj umirjeno rast. Sicer pa smo po besedah Vasleta pri inflaciji na razpotju: če bo rast plač prehitela produktivnost, se bo inflacija ohranila na višji ravni in postala tudi bolj odporna.