Kostanjevo šiškarico spoznamo po tem, da povzroča razvoj šišk na listih in poganjkih kostanja. (Foto: Gabrijel Seljak, KGZ Nova Gorica)

Kostanjeva šiškarica se širi

Kostanjeva šiškarica se je letos razširila že tudi v Poljansko dolino, na Zgornjem Gorenjskem pa je za zdaj še niso opazili.

Kostanjeva šiškarica ogroža zlasti mlada kostanjeva drevesa, veliko škodo pa dela tudi v gojenih nasadih za pridelavo plodov (maronov), kjer so izgube lahko tudi od 50- do 70-odstotne.

Škofja Loka - Kostanjeva šiškarica se po Sloveniji nezadržno širi iz Nove Gorice proti notranjosti države, letos so jo prvič odkrili tudi v gorenjskih gozdovih. Že lani se je verjetno pojavila na posameznih kostanjih v Poljanski dolini, kamor naj bi se razširila s tolminskega oz. cerkljanskega območja, vendar pa so jo opazili šele letos, ko se je bolj množično pojavila v gozdovih v Poljanski dolini od Sovodnja in Hotavelj do Loga nad Škofjo Loko. Ker vsako leto »napreduje« od petnajst do dvajset kilometrov, se bo prihodnje leto verjetno razširila že tudi v Selško dolino in naprej proti Škofji Loki in Kranju. Kot je ob tem povedal Jurij Rozman, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v kranjski območni enoti zavoda za gozdove, je za zdaj napad šiškarice dokaj šibek, zato tudi ne pričakujejo večje gospodarske škode oz. celo propadanja dreves. Na Zgornjem Gorenjskem kostanjeve šiškarice doslej še niso odkrili, vendar pa po besedah Vide Papler Lampe, vodje odseka za gojenje in varstvo gozdov v blejskem zavodu za gozdove, pregledujejo gozdove na Radovljiški ravnini in v okolici Podnarta, kjer je kostanja največ.

Iz Italije prek Primorske na Gorenjsko

Kostanjeva šiškarica je »doma« na Kitajskem, v Evropi so jo najprej odkrili leta 2002 v italijanski pokrajini Piemont, kamor naj bi jo verjetno nenamerno zanesli z materialom za žlahtnjenje pravega kostanja. Iz Italije se je z okuženimi sadikami kostanja v letu 2004 razširila v Slovenijo, prvo večje žarišče so pred dobrimi tremi leti odkrili v nasadu maronov na Sabotinu pri Novi Gorici. Čeprav so nasad in okoliške kostanje takoj sanirali, širjenja šiškarice proti notranjosti Slovenije niso več mogli preprečiti. Letos je v zahodnem delu države prvič prišlo do množičnega napada. Fitosanitarna uprava je junija letos razmejila nova žariščna območja v okolici Škofje Loke in Horjula, nova napadena območja so tudi v obstoječih združenih žariščnih območjih Bilje–Merljaki–Sabotin, Dolenji Novaki in Drežnica, pričakujejo pa še nove okužbe.

Razpoznavni znak so šiške

V novogoriškem kmetijsko gozdarskem zavodu, kjer so se prvi v Sloveniji »srečali« s kostanjevo šiškarico, so o njej že pred časom izdali zloženko in letos, ob množičnem pojavu šiškarice na svojem območju, še posebno opozorilo. Kot navajajo, spoznamo kostanjevo šiškarico po tem, da povzroča na pravem kostanju, tako na divje rastočem kot tudi na žlahtnih sortah (npr. maron), razvoj šišk. Šiške se pojavljajo na poganjkih, pri osnovi moških socvetij ali na glavnih listnih žilah, velike so od 0,5 do 4 centimetre, odvisno od števila ličink v njej, in so zelene ali rahlo rdečkaste barve. Močan napad prizadene rast poganjkov in celih dreves, včasih drevesa ali posamezne veje zaradi obilice šišk tudi propadejo, manjši je tudi pridelek kostanja.

Brez učinkovitega zatiranja

Kot navaja Gabrijel Seljak iz novogoriškega zavoda v zloženki, ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja kostanjeve šiškarice kot najnevarnejšega škodljivca pravega kostanja določata tako Evropska unija kot slovenska država. Za zatiranje za zdaj ni učinkovitega načina. Če je šišk malo in so omejene le na manjše število dreves, je najučinkovitejši ukrep odstranitev in sežig napadenih delov kostanja. V primeru močnega napada je rešitev vnos naravnih sovražnikov, kar je v Evropi šele na začetku, dolgoročna rešitev pa je sajenje odpornejših sort kostanja. Šiškarica se širi na različne načine, najbolj »zahrbtno« je širjenje z okuženimi sadikami in cepiči, na okuženem območju se širi z aktivnim letenjem, na daljše razdalje jo prenaša predvsem človek.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / petek, 1. junij 2018 / 09:11

Spol in volitve

Pred našimi volitvami poglejmo, kako je z ženskimi kvotami po svetu. Ko si ženske te kvote enkrat izborijo, jih tudi najbolj nazadnjaški režimi le težko prekličejo. »Drugi spol« se tudi v politiki poč...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Anketa: Kavcija za plastenke

Tudi v Sloveniji zadnje čase razmišljamo o tem, da bi v trgovinah za vrnjene plastenke in pločevinke obračunali kavcijo. Hrvatje imajo to urejeno že vrsto let. Bi pri nas to sploh uspelo?

Zanimivosti / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Tračani so imeli beli dan

Stari vrh - V Krajevni skupnosti Trata je druženje na snegu postalo že tradicionalno, tudi letos pa se je prek devetdeset pogumnih fantov in deklet odločilo, da se spusti med vel...

Zanimivosti / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Živeti s plesom

Gospoda Franja Ambroža iz Stražišča pozna marsikateri Gorenjec, med slovenskimi plesnimi učitelji pa je prava starosta slovenskega plesa, saj pleše že več kot petdeset let.

Nasveti / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Zgladimo gubice

Gubice in gube so večna nadloga, ki ženskam krade spanec, dobro voljo, energijo, optimizem, nenazadnje pa tudi velike količine denarja. Čeravno jih moški navadno še opazijo ne ali pa se jim zdijo simp...

Gospodarstvo / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Kmetija brez rož ni prava

Ivanka Smrkolj na kmetiji živi in dela že vse življenje, kar trideset let pa je vodila tudi Društvo podeželskih žena Lukovica. Lani je bila nominirana za kmetico leta.