Kostanjeva šiškarica se širi

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 2. avgust 2010 / 06:00

Kostanjeva šiškarica se je letos razširila že tudi v Poljansko dolino, na Zgornjem Gorenjskem pa je za zdaj še niso opazili.

Škofja Loka - Kostanjeva šiškarica se po Sloveniji nezadržno širi iz Nove Gorice proti notranjosti države, letos so jo prvič odkrili tudi v gorenjskih gozdovih. Že lani se je verjetno pojavila na posameznih kostanjih v Poljanski dolini, kamor naj bi se razširila s tolminskega oz. cerkljanskega območja, vendar pa so jo opazili šele letos, ko se je bolj množično pojavila v gozdovih v Poljanski dolini od Sovodnja in Hotavelj do Loga nad Škofjo Loko. Ker vsako leto »napreduje« od petnajst do dvajset kilometrov, se bo prihodnje leto verjetno razširila že tudi v Selško dolino in naprej proti Škofji Loki in Kranju. Kot je ob tem povedal Jurij Rozman, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v kranjski območni enoti zavoda za gozdove, je za zdaj napad šiškarice dokaj šibek, zato tudi ne pričakujejo večje gospodarske škode oz. celo propadanja dreves. Na Zgornjem Gorenjskem kostanjeve šiškarice doslej še niso odkrili, vendar pa po besedah Vide Papler Lampe, vodje odseka za gojenje in varstvo gozdov v blejskem zavodu za gozdove, pregledujejo gozdove na Radovljiški ravnini in v okolici Podnarta, kjer je kostanja največ.

Iz Italije prek Primorske na Gorenjsko

Kostanjeva šiškarica je »doma« na Kitajskem, v Evropi so jo najprej odkrili leta 2002 v italijanski pokrajini Piemont, kamor naj bi jo verjetno nenamerno zanesli z materialom za žlahtnjenje pravega kostanja. Iz Italije se je z okuženimi sadikami kostanja v letu 2004 razširila v Slovenijo, prvo večje žarišče so pred dobrimi tremi leti odkrili v nasadu maronov na Sabotinu pri Novi Gorici. Čeprav so nasad in okoliške kostanje takoj sanirali, širjenja šiškarice proti notranjosti Slovenije niso več mogli preprečiti. Letos je v zahodnem delu države prvič prišlo do množičnega napada. Fitosanitarna uprava je junija letos razmejila nova žariščna območja v okolici Škofje Loke in Horjula, nova napadena območja so tudi v obstoječih združenih žariščnih območjih Bilje–Merljaki–Sabotin, Dolenji Novaki in Drežnica, pričakujejo pa še nove okužbe.

Razpoznavni znak so šiške

V novogoriškem kmetijsko gozdarskem zavodu, kjer so se prvi v Sloveniji »srečali« s kostanjevo šiškarico, so o njej že pred časom izdali zloženko in letos, ob množičnem pojavu šiškarice na svojem območju, še posebno opozorilo. Kot navajajo, spoznamo kostanjevo šiškarico po tem, da povzroča na pravem kostanju, tako na divje rastočem kot tudi na žlahtnih sortah (npr. maron), razvoj šišk. Šiške se pojavljajo na poganjkih, pri osnovi moških socvetij ali na glavnih listnih žilah, velike so od 0,5 do 4 centimetre, odvisno od števila ličink v njej, in so zelene ali rahlo rdečkaste barve. Močan napad prizadene rast poganjkov in celih dreves, včasih drevesa ali posamezne veje zaradi obilice šišk tudi propadejo, manjši je tudi pridelek kostanja.

Brez učinkovitega zatiranja

Kot navaja Gabrijel Seljak iz novogoriškega zavoda v zloženki, ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja kostanjeve šiškarice kot najnevarnejšega škodljivca pravega kostanja določata tako Evropska unija kot slovenska država. Za zatiranje za zdaj ni učinkovitega načina. Če je šišk malo in so omejene le na manjše število dreves, je najučinkovitejši ukrep odstranitev in sežig napadenih delov kostanja. V primeru močnega napada je rešitev vnos naravnih sovražnikov, kar je v Evropi šele na začetku, dolgoročna rešitev pa je sajenje odpornejših sort kostanja. Šiškarica se širi na različne načine, najbolj »zahrbtno« je širjenje z okuženimi sadikami in cepiči, na okuženem območju se širi z aktivnim letenjem, na daljše razdalje jo prenaša predvsem človek.