Kranj včeraj za Kranj jutri

V galeriji Kranjske hiše so v sredo odprli razstavo izbranih fotografij, ki so jih v zadnjih petdesetih letih posneli arheologi, konservatorji in restavratorji kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, zagotovo najbolj zvesti dokumentalisti urbanističnih in arhitekturnih sprememb v Kranju.

Kot bi se potegovali za nagrade v igri »Se še spomnite?«, smo na sredinem odprtju razstave Minule podobe Kranja v galeriji Kranjske hiše »tekmovali«, kdo bo natančneje razložil, kje so bile nekoč stavbe na fotografijah, ki jih danes ni več. Do zadnjega kotička poln Glavni trg brez vodnjaka seveda, a z zarisanimi parkirnimi mesti in trafiko pred trgovino Jugoplastika, ki bi bila danes prazna, če je v predvolilne namene ne bi koristil eden županskih kandidatov na prihajajočih lokalnih volitvah. Ali pa posnetek Prešernove ulice s številnimi izveski trgovin in obrtnikov ter transparentom čez ulico, ki je leta 1968 sporočal, da imajo v Varteksu veliko razprodajo ženskih plaščev. Se spomnite Varteksove prodajalne nekaj hiš za Pekom, ki ga danes v starem Kranju ni več? Stavbo nekdanjega Gorenjskega tiska, kjer je bilo tudi uredništvo Gorenjskega glasa, so prepoznavali predvsem starejši, saj je večini Kranjčanov na tem mestu bolj znana blagovnica Globus, ups … še letos najbrž stavba Osrednje knjižnice Kranj.

Zanimiva razstava, ki jo je pripravil direktor kranjske izpostave ZVKD Miloš Ekar, ima v prvi vrsti dokumentaren značaj. »Gre za nabor fotografij iz našega arhiva. Prvo vodilo pri pripravi razstave je bilo predvsem prikazati fotografske utrinke podob Kranja, kakršnega danes ni več. Avtor razstave pa je poskušal prikazati tudi delo našega zavoda, arheologov, umetnostnih zgodovinarjev, konservatorjev,« je v odsotnosti Miloša Ekarja o razstavi povedala konservatorka Maja Avguštin. Sodelavci na zavodu vsakodnevno uporabljajo dokumentacijo in fotografije iz arhiva. Vedno, kadar se v celoti ali samo delno prenavlja objekt v mestu, je namreč prva naloga konservatorja, da poišče vso razpoložljivo dokumentacijo, ki jo imajo na zavodu pa tudi drugod. »Mogoče bi bilo dobro ob tej priložnosti povabiti Kranjčane, ki hranijo fotografije, razglednice objektov iz starega Kranja, naj jih prinesejo k nam, da pripravimo kopije za našo fototeko, ki jo redno dopolnjujemo, saj je ta ključna pri analizi objekta, kareja in celotnega mestnega jedra,« je še dodala Avguštinova, saj je njihova primarna naloga, da skušajo ustvarjati oziroma ohranjati videz mestnega jedra in njegove urbanistične podobe takšne, da bodo tisti, ki se ukvarjajo z vsebino in revitalizacijo mesta, imeli kvalitetno ozadje za svoje delo.

Prav urbanistična urejenost mesta je po mnenju direktorice Zavoda za turizem Kranj Natalije Polenec tudi eden od temeljnih pogojev za njihovo uspešno delo. »Skupaj z nostalgičnostjo, ki jo prinaša ta razstava, skušamo opozoriti tudi na to, kaj danes mesto ima in kaj izgubljamo, ker tega ne znamo ceniti, saj so spremembe v vseh teh letih prinesle tako pluse kot minuse. Najprej je treba mesto obnoviti, šele potem je prostoru mogoče dati tudi vsebino. Šele ko se krog revitalizacijskih postopkov konča, lahko pripraviš ulični program, prireditvene prostore, muzeje in podobno, kar privabi turista in tudi podjetnika s pravo ponudbo zanj,« razmišlja Polenčeva in dodaja: »Te fotografije nas opominjajo tako na negativne kot pozitivne stvari, ki so se zgodile v zadnjih petdesetih letih. Mesto se razvija in z njim tudi odnos ljudi do starih mestnih jeder.« Sogovornica je tudi prepričana, da bo Kranj zagotovo še živahen, kot je bil nekoč, o čemer nam pripovedujejo fotografije na razstavi. Ko bo konec prenov in gradenj in bo mesto urejeno, se bodo vanj vrnili ljudje, podjetniki, trgovci in z njimi turisti.

In pogled na fotografijo, ki je nastala leta 1996, ko so začeli prenavljati Layerjevo hišo na Tomšičevi ulici, in ob današnjem vedenju, da je hiša obnovljena in je delno tudi že dobila svojo vsebino, še takega pesimista lahko prepriča, da bo Kranj spet zaživel. Le fotografije ne bodo več črno-bele ampak v barvah.