Med sosedi 72
Slovenci na Koroškem se bodo v petek in soboto prihodnji teden v Celovcu in v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah s simpozijem spomnili 50-letnice ustanovitve Slovenske gimnazije v Celovcu in najzaslužnejšega za njeno ustanovitev dr. Joška Tischlerja.
Dr. Tischler je bil eden najpomembnejših voditeljev Slovencev na Koroškem po drugi svetovni vojni, ustanovitelj njenih organizacij in leta 1949 tudi Narodnega sveta koroških Slovencev ter prvi ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu. O zgodovini prve slovenske srednje šole na Koroškem, ki je dala na tisoče izobražencev slovenske narodnosti ter tako pomembno prispevala k ohranitvi Slovencev kot manjšine in njihovega jezika na Koroškem, ter pomenu njenega ustanovitelja dr. Tischlerja bodo pripovedovali zgodovinarji, njegovi nekdanji dijaki in ljudje, ki so sodelovali z njim, razstavo o njem pa so pripravili sedanji dijaki gimnazije. Pri organizaciji simpozija sta pomagala tudi Urad slovenske vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Biro za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi. Po dr. Jošku Tischlerju se imenuje tudi nagrada, ki jo Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podeljujeta zaslužnim posameznikom. Letošnjo bodo podelili 23. januarja, prejel pa jo bo slikar in pesnik Gustav Januš, ki je bil rojen v Selah.
Slovenski minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel se je v torek v Ljubljani pogovarjal s tujimi novinarji, ki poročajo iz Bruslja. Avstrijskim poročevalcem je povedal, da Slovenija lahko problem dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem prenese na raven Evropske unije, in če bo potrebno začne evropsko razpravo o tem, vendar tega ne namerava storiti med svojim predsedovanjem. Dosedanje neuresničevanje odločitev avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezičnih krajevnih tablah na Koroškem je minister Rupel označil kot »ironičen in tragičen dogodek«, kar je škoda, saj imata državi odlične odnose, slovenska manjšina pa ima na lokalni ravni zaradi tabel probleme. Pričakuje, da bo čezmejno sodelovanje in vedno večje zanimanje Korošcev za učenje slovenščine prispevalo k reševanju tega problema, čeprav »politična trdnjava deželnega glavarja Haiderja blokira nekatere rešitve«.
V Celovcu bodo prihodnji petek, 18. januarja, odprli kmetijski sejem, ki je med največjimi tovrstnimi sejmi na območju južnega dela Avstrije, Slovenije in severovzhodnega dela Italije. Okrog 25.000 kvadratnih metrov sejemskih površin je razprodanih. Čeprav bo sejem odprt le do 20. januarja, pričakujejo blizu 30 tisoč obiskovalcev, med njimi tudi iz Slovenije. Tokratni sejem bo prvič samo kmetijski. Tradicionalni sejem Lov in ribolov, ki je bil v preteklosti združen s kmetijskim sejmom, bo odslej samostojni sejem. Sejmišče bo odprto vsak dan med 9. in 18. uro. Za odrasle bo vstopnina šest evrov, za mladino od 16. do 18. leta tri evre in za otroke do 15 let dva evra.