Mehanizmi na poti razvoja

Lanska 70-odstotna rast in kar prek deset novih izdelkov v Iskri Mehanizmih je pomenilo šele prvo stopnico v uresničevanju strategije, bilo pa je tudi najboljše leto v zadnjem obdobju.

Lipnica – Jeseni 2006, ko je družba Iskra Mehanizmi praznovala 50. obletnico, je direktor dr. Marjan Pogačnik, ki je vodenje prevzel leto pred tem, razgrnil tudi svoje razvojne usmeritve. Po dobrem letu smo ga povprašali, kako jih uresničujejo.

Ob petdesetletnici podjetja ste kot glavno nalogo poudarili potrebo po konsolidaciji treh proizvodnih programov podjetja. Kako poteka?

»Konsolidacija programov ni bila mišljena kot poenotenje teh programov, se pa vzpostavlja konsolidirano jedro mehatronike, kar smo zapisali tudi v našo strategijo, saj je večina novih projektov prav s tega področja. Letos bomo napravili prvi večji skok na avtomobilskem delu, saj gredo novi deli vse bolj v smeri mehatronike z večjo dodano vrednostjo. To je preprosto pogoj, da preživimo.«

Poudarili ste, da želite postati razvojni dobavitelj …

»Res, prav v tej smeri smo naredili velik skok, saj imamo kar nekaj projektov, kjer smo razvojni dobavitelj. Imeli smo sicer še vedno projekte, kjer je šlo za prevzem proizvodnje, vendar se večina že nagiba v to smer. Tudi naša rast je seveda postopna, odvisna predvsem od rasti kadra, rasti njegovih kompetenc. Na razvojnih projektih delajo razvojni ljudje, vedno bolj izobraženi, vendar se struktura ljudi spreminja lahko le postopoma. Vsekakor je razvojno delo, so razvojni projekti naš izziv. Za razvojni projekt za avtomobilsko industrijo, ki bo prišel v proizvodnjo to poletje, resnično lahko rečem, da je plod lastnega znanja. To je mehatronski sklop za t. i. »Adaptive Cruise Control«, ki je zahteval veliko razvoja, v proizvodnji pa bo zaposloval le pet do osem ljudi.«

Drugačni projekti zahtevajo verjetno tudi drugačne pristope, organizacijo?

»Seveda. Spreminjajo se postopki dela, uvaja se projektno vodenje, vedno večji poudarek je na znanju, izobraževanju. Precej sodelujemo s fakultetami. Pri razvoju je problem čas, pri razvojnih projektih pa so roki sveta zadeva.«

Kako je s pridobivanjem kadra?

»Kar precej težko in kaže, da bo še težje. Lani smo s prevzemanjem nekaterih dodelavnih poslov za Philips in rastjo drugih programov potrebovali dodatno kar sto ljudi in smo imeli velike probleme, usposobljene tehnične strokovnjake pa je še težje dobiti. Vedeli smo, da ne bo lahko, vendar si nismo predstavljali, da je to kljub sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje in odpuščanju v nekaterih podjetjih tako težko. Letos situacijo umirjamo, trenutno smo kolektiv s petsto zaposlenimi, nekaj začasno zaposlenih bomo celo odpustili in v prihodnjih letih skušali obdržati zaposlenost na približno isti ravni.«

Ob tako velikem skoku zaposlenosti ste morali povečati tudi prodajo …

»Lani smo prodajo povečali kar za 70 odstotkov, vendar so bili s tem povezani tudi veliki zagonski stroški. Da pa bi dodatno izboljšali strukturo poslov, bomo postali letos bolj izbirčni. Računamo, da bo povečan obseg proizvodnje še v prvem polletju, nato pa naj bi ga zmanjšali, v proizvodnjo pa bomo uvedli nov izdelek. Možnost za fleksibilnost pri delovni sili so omenjeni začasno zaposleni in prerazporejanje delovnih ur. Da ni šlo za kvalitativni premik, pa kaže podatek, da nam dodane vrednosti, ki znaša približno 21.600 evrov na zaposlenega, ni uspelo pomembno povečati.

Kljub temu lahko dodam, da je bilo lansko leto za Iskro Mehanizme zagotovo najuspešnejše po letu 2000. Sicer skromen dobiček iz leta poprej bomo več kot potrojili, vendar z dvesto do tristo tisoč evri nikakor nismo zadovoljni. Več lahko prinesejo le novi projekti, v katere vlagamo svoje znanje. Letos proizvodnjo čistimo poslov z manjšo dodano vrednostjo, rezultate nam bodo dali že lani zagnani novi programi in tisti, ki jih še pripravljamo. Upamo tudi, da nas bodo lastniki razbremenili obremenitev (odplačila anuitet in obresti) iz poslovno nepotrebnih investicij v nepremičnine. Usmeritve in sklepi z zadnje skupščine družbe v začetku decembra gredo v to smer. To bi pomembno razbremenilo dobiček in omogočilo še večja vlaganja v razvoj.«

Usmeritev v razvojne projekte zahteva, da krepite razvojni oddelek. Predlani ste se pohvalili, da ste pridobili tri nove razvojnike. Ste v tej smeri nadaljevali?

»Naš razvoj ima trenutno 25 ljudi, ki opravljajo razvojno delo, in ga postopoma krepimo. Seveda pa s številom projektov tudi ne smemo pretiravati, saj gre za vlaganja, ki se vsa ne povrnejo, poleg tega pa je za nas najvažneje, da tiste projekte, ki jih imamo, uspešno izpeljemo. Postopoma se spreminja tudi struktura, saj smo bili nekoč močni predvsem pri razvoju procesov, sedaj pa krepimo razvoj samih izdelkov. Poleg tega je pomembna krepitev kompetenc zaposlenih tudi na drugih področjih. Nemalo vlagamo tudi v opremo.«

Lansko leto je pomenilo tudi zaplet in razplet krize v Iskraemecu, s katerim ste kot dobavitelj kar pomembno povezani, kriza, prisilna poravnava pa sta vas prizadeli. Kako komentirate razplet?

»Pomembno je, da smo to preživeli, sicer pa težko komentiram, kaj ta razplet pomeni. Predvsem sem prepričan, da če bi Iskraemeco ukrepal pravočasno, bi bile rešitve lahko boljše, saj sedanji razplet – prodaja Egipčanom, pomeni precejšen kompromis. Šele prihodnost bo pokazala, ali gre za pravo rešitev. Mi smo ob poravnavi izgubili nekaj čez dvesto tisoč evrov. O našem sedanjem sodelovanju pa lahko rečem, da smo medtem s prevzemom izdelave številčnikov za enotarifne števce postali celo večji dobavitelj Iskraemeca, kot smo bili prej. Poslovni odnosi so sedaj normalni.«

Predlani ste se tudi pohvalili, da ste se s podjetji v Bosni, Rusiji in na Kitajskem podali na pot koncerna. Kako je s poslovanji teh podjetij?

»Povedati moram, da smo podjetji na Kitajskem in v Rusiji zaprli, saj smo ugotovili, da takšen način poslovanja ni skladen z našim poslovnim modelom. Pač pa uspešno raste – tam imamo že okoli 80 zaposlenih - podjetje v Bosni. Kitajska in Rusija bi bili za nas zanimivi, če bi tam kaj prodajali. Ocenjujemo, da naši (visoko cenovni) izdelki za te trge niso primerni, poleg tega pa vlaganj v trženje na teh ogromnih trgih niti ne bi zmogli. Bosna je bližje in tja selimo proizvodnjo, ki je ob znatno nižji ceni dela lahko še donosna. Reči pa moram, da nam zaostreni postopki zaradi šengenskega režima povzročajo precejšnje težave.«

In kakšni so načrti za letos?

»Leto 2008 bo pomenilo nadaljevanje opisane poti. Obetamo si še dodatno izboljšati poslovni rezultat, pri čemer bodo pomembne tri stvari: absolutna učinkovitost obstoječih programov, novi projekti v smeri naše strategije, ki pomenijo kvaliteten preskok podjetja, in rast kompetentnosti kadrov. K temu bo usmerjena vsa naša pozornost, saj smo prepričani, da je to prava smer, ki omogoča organsko rast podjetja. Prihodki naj bi bili v letu 2008 okoli 40 milijonov evrov, ustvarili pa naj bi okoli sedemsto tisoč evrov dobička. Ob začetku leta bi se za sodelovanje rad zahvalil vsem našim partnerjem, tako kupcem kot dobaviteljem, seveda pa tudi vsem zaposlenim, ki z dobrim delom omogočajo rast podjetja.«