Gospodar Kmetije ni igralec

Marjan Podobnik je v zadnjih mesecih postal prepoznaven kot gospodar resničnostnega šova Kmetija. Poudarja, da ni igralec, ampak kmet z dvema posestvoma in dopolnilno, turistično dejavnostjo.

Idrija – Marjana Podobnika danes pozna veliko Slovencev in ga zato tudi ustavljajo na ulici: »Mnogi rečejo, to je pa gospodar Kmetije. Mene to ne moti, saj nisem nikomur storil nič hudega. Lepo se pogovarjamo, odgovarjati moram na razna vprašanja.« Dodaja, da je na njegovi turistični kmetiji Pr' Kobal v Idriji (v isti smeri kot bolnišnica) zagotovo sedaj več obiskovalcev, saj si želijo videti gospodarja v živo, predvsem pa spoznati resnico: ali je res kmet ali igralec.

Po novem letu se Marjan Podobnik z družino seli v novo hišo, kjer bodo uredili tudi 16 turističnih postelj. A kmetija Pr' Kobal ni edina družinska kmetija, višje od sedanje je še ena, saj so drugi grunt delno kupili, delno pa jim ga je prejšnja lastnica podarila. Na kmetiji danes živi z ženo, s selitvijo v novo hišo pa se bo priselil tudi sin z družino in dvema vnukoma. Tako bo kmetija še bolj živa. Živa pa je bila tudi minulo jesen, še posebej zadnji mesec, ko so pripravili veliko novoletnih rajanj.

Skupno je kmetija velika 35 hektarjev, glavna dejavnost je živinoreja, natančneje konjereja in dodatna dejavnost kmečki turizem. Kot rečeno, zaenkrat z domačo hrano in pijačo, turističnim jahanjem ali vožnjo z zapravljivčkom, po novem letu pa tudi prenočišča. Trenutno imajo na kmetiji sedem lastnih konj, še tri pa v reji oziroma za njih skrbijo. Kmetija je hribovska, pravi Podobnik: »Njive so na ravnem, travniki in pašniki ter tudi gozd pa na strmem pobočju. Kljub temu pa lahko rečem, da se z delom da nekaj iztržiti in se razvijamo.«

Včasih klarinet, sedaj harmonika

V prazničnih dneh so imeli veliko dela z gosti, saj so pripravili zelo veliko novoletnih zabav. Pred dnevi so gostili tudi konjarje, ko so na sv. Štefana pripravili žegnanje konj, nato pa je domače konjeniško društvo pripravilo še redno letno skupščino. »Ob prehodu na novo leto bomo pa doma, v krogu družine in ne bomo sprejemali gostov. Preprosto povedano, utrujeni smo od vsega dogajanja ta mesec, zato si bomo vzeli prosto, seveda pa bo že na prvi dan novega leta odprto. Pripravili bomo praznično kosilo, zagotovo bo prišel tudi kak vaški glasbenik in bo zelo veselo,« pove Podobnik, ki je tudi sam pred leti igral na klarinet, sedaj pa prime za harmoniko.

»Klarinet sem igral, potem pa sem si poškodoval prst,« pravi gospodar in pokaže na manjkajoči mezinec: »Nakar sem se lotil harmonike, iz katere že izvabljam lepe melodije.« Igral je tudi njegov oče, ki je bil glavni na številnih veselicah in ohcetih. Tako je naučil tudi otroke, saj je v tem videl dobro priložnost za zaslužek. Marjanu je naročil naj igra klarinet, bratu bariton, sam pa je igral na harmoniko. »Ni bilo veliko zaslužka, vendar smo bili z male kmetije, kjer je bil vsak dinar dobrodošel.«

Vas obiskujejo tudi Gorenjci? »Imam veliko prijateljev na Gorenjskem, iz Žirov in Poljanske doline in tudi Kranja, Šenčurja se srečujemo. Včasih je bila tu res meja, vendar nas to danes ne moti,« v smehu pravi gospodar. Njihova turistična kmetija je znana po domačih suhih jedeh, idrijskih žlikrofih, …, pravi gospodar: »Žena je izredno natančna. Vsaka skupina se mora naročiti vsaj dan prej, saj ponujamo le sveže jedi. Velikokrat se zgodi, da nas vprašajo, zakaj nimate, a enostavno ne želimo ponuditi postanih jedi. Seveda pa vedno ponudimo domač narezek, ob nedeljah pa tudi joto ali druge jedi na žlico, tudi gobovo juho.«

Sodelovanje v šovu

Gospodarja Kmetije smo morali tudi vprašati, kako je prišel na televizijo. »Poklicali so me in vprašali, ali se lahko oglasijo. Seveda, saj še nikogar nisem nagnal, vsak je dobrodošel. Padla je debata in šele čez čas so mi povedali, da me vabijo k sodelovanju v šovu. Vprašali so, ali bi prišel v Ljubljano na intervju, pa sem odvrnil, da nimam časa, preveč dela imam. Šele po prepričevanju žene sem šel in jim tudi tam povedal, da so gotovo boljši, mlajši, … Kljub temu so me izbrali, in me še nekaj dni prepričevali. Na koncu sem se vdal. Povedal sem le, da bom šel le dvakrat na teden, po potrebi tretjič v nuji, saj časa na kmetiji ni nikoli preveč. Tako je tudi bilo,« je razložil Marjan Podobnik, ki je Kmetijo spremljal, kadar je le lahko. S tekmovalci se je dobro razumel, navdušen je, da so vsi radi prijeli za delo, čeprav nekateri niso na začetku nič znali. Po novem letu se bodo zbrali na njegovi kmetiji in se skupaj poveselili.